Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljanska Cirkulacija 2 gosti skladatelja Kasperja T. Toeplitza, v dunajskem Leopolodovem muzeju na ogled razstava Alfreda Kubina
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo ''Burning House'', ki je nastala posebej za ta dogodek.
Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki.
3625 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Ljubljanska Cirkulacija 2 gosti skladatelja Kasperja T. Toeplitza, v dunajskem Leopolodovem muzeju na ogled razstava Alfreda Kubina
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo ''Burning House'', ki je nastala posebej za ta dogodek.
Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki.
Umetniška beseda premore presežnost, lepoto in fantazijo, lahko pa tudi bodri. Prav spodbudne misli pesnikov zdaj najdemo na seriji plakatov na mariborskih javnih plakatnih mestih. Gre za projekt Moč besede Mestne občine Maribor. V oddaji pa tudi o brezplačnem programu Fotonična šola. Kako na mednarodni trg kreativne fotografije?, ki ga je v sodelovanju s Centrom za kreativnost pripravil Center za sodobno fotografijo – Galerija Photon, ki svoje delovanje še nadalje širi na mednarodni trg.
Marko Radmilovič, radijski kolumnist, ki na Valu 202 že več kot dve desetletji piše Zapise iz močvirja in je pred šestimi leti zanje prejel Ježkovo nagrado, poleg tega pa je avtor številnih radijskih in televizijskih dokumentarnih oddaj, se zdaj predstavlja še kot pisatelj. Pri založbi Beletrina je namreč izšel njegov romaneskni prvenec, kriminalka Kolesar. Več o knjigi v tokratnem Svetu kulture, v katerem se bomo posvetili tudi razstavi mladih ilustratorjev in ilustratork.
Napeta mladinska pustolovščina, v kateri so junaki na sledi zmaju, je januarja letos prepričala žirijo za nagrado modra ptica, ki jo Mladinska založba podeljuje še neobjavljenim literarnim delom. Roman Simone Semenič je zdaj že na voljo bralcem, več o njem pa v tokratni oddaji. V tej vam predstavljamo tudi razstavo angažiranega mariborskega fotografa Bojana Golčarja, ki si jo lahko ogledate na YouTube kanalu Društva Fotoklub Maribor. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Snežana Brumec, s katero se je za oddajo Svet kulture pogovarjal Marko Golja, je izdala roman o pilotu Alojziju Knapu. Gre za biografsko delo o enem prvih slovenskih letalcev, ki je prastric avtorice, v njem pa ta razkrije tudi ljubezensko plat Knapovega življenja. V oddaji danes tudi preverjamo, kakšno pomoč je za reševanje težav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pripravila Evropska komisija; ukrepe pa bodo morale sprejeti posamezne države članice. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Pozornost bomo danes namenili koncertom na turnu oziroma stolpu Narodnega doma Maribor. Gre za koncertne dogodke s prenosom na družbenem omrežju Facebook, ki uvajajo poletni festival Lent. Prelistali bomo tudi sveži roman o požigu Narodnega doma v Trstu, ki ga je napisal Marij Čuk, ter se dotaknili plesne umetnosti, 29. april je namreč svetovni dan plesa. »Bolj kot kdaj koli prej moramo plesati z namenom, da bi svet opomnili, da človečnost še vedno obstaja,« je ob letošnji poslanici zapisal plesalec, koreograf in igralec iz Južne Afrike Gregory Maqoma.
Mastnakova serija Princ Ki-Ki-Do prinaša številne zgodbe o pogumnem piščančku. Gre za animacijo, ob kateri lahko uživajo najmlajši, pa tudi nekoliko starejši gledalci. Animirani filmi nam v teh dneh, ko nas okoliščine silijo, da veliko več časa preživimo doma, nudijo priložnost za zabavo, nekateri izmed njih pa imajo tudi poučni potencial. V oddaji bomo pogledali tudi čez mejo, v Italijo, kjer osrednji italijanski dnevnik Corriere della Sera iz Milana namenja kar dve strani svoje prestižne priloge o knjigah in avtorjih pisatelju Borisu Pahorju. Tržaški ustvarjalec je tokrat zanimiv zaradi tega, ker je leta 1918 kot petleten otrok preživel epidemijo španske gripe, sedaj pa preživlja pandemijo Covida-19.
V času, ko središča mest samevajo, parkovne in rekreacijske površine pa so polno zasedene, javni prostor doživljamo drugače. Epidemija pa je izpostavila tudi nekatere težave, s katerimi se soočajo mesta, kot je denimo prekomernost turizma. Kako je javni prostor spremenila epidemija, torej več v današnji oddaji, v kateri pa bomo pogledali tudi, kako je epidemija zarezala v življenja ustvarjalcev na področju kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Z namenom spodbujanja branja, založništva in zaščite avtorskih pravic je Unesco leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V Sloveniji se je praznik knjige dobro prijel, vsako leto na ta aprilski dan založniki, literati in zainteresirana javnost pripravijo številne dogodke. Še nikoli pa niso bili pred takim izzivom, kot jim ga je zastavila epidemija. Okoliščinam primerno bo tako skoraj v celoti dogajanje potekalo v virtualnem prostoru, kjer v teh dneh sobivajo različne pobude. V oddaji bomo predstavili nekatere izmed njih, dotaknili pa se bomo tudi težav, ki jih je epidemija povzročila založbam.
Danes, ko mineva natanko 15 let od smrti Silvana Furlana, v oddaji objavljamo zapis režiserja Vlada Škafarja o Furlanu. Škafar je bil del Furlanove svetovljanske ustvarjalne ekipe v Slovenski kinoteki, kjer so v letošnjem aprilu načrtovali niz dogodkov v počastitev spomina na Silvana Furlana, vendar jim je epidemija to preprečila. Sedanjost, ki je zaznamovana z epidemijo, pa je našla pot tudi v delo umetnika Črtomirja Freliha, ki s svojimi risbami komentira družbeno realnost. Tudi o tem v današnjem Svetu kulture.
Dr. Andrej Gosar se v razdvojeni družbi med obema vojnama ni postavil na nobeno stran, ampak je skušal združevati skrajna stališča. Njegova družbeno-politična in ekonomska mise ostaja vir navdiha tudi danes, petdeset let po njegovi smrti. Spomnili se ga bomo v današnji oddaji, v kateri bomo govorili tudi o ustvarjanju z lutkami v času epidemije.
Nekateri slovenski pisateljice in pisatelji so se v obdobju samoizolacije vživeli v like Boccacciovih pripovedovalcev in ustvarili kratke zgodbe, ki jih lahko v oddaji Literarni nokturno v okviru ciklusa Dekameron C-19 od danes naprej slišite na Arsu in Prvem. Nekateri pisatelji pa v teh dneh doživljajo tudi izide svojih knjig. Tak primer je Ana Schnabl, ki je za zbirko kratkih zgodb Razvezani leta 2017 na knjižnem sejmu prejela nagrado za prvenec, pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel njen roman Mojstrovina, v katerem je pod drobnogledom psihološki ustroj likov, predvsem dveh, ki se ujameta v primež prepovedane ljubezni.
Vsi potrebujemo varen prostor, v katerem lahko govorimo o sebi, razmišlja umetnica Samira Kentrić, ki je pri založbi Mladinska knjiga pred kratkim izdala risoroman Adna. Besede in podobe pripovedujejo o Adni, dekletu v začetku dvajsetih, ki se spominja svoje begunske preteklosti. Likovna dela iz knjige bodo na ogled tudi na virtualni tridimenzionalni razstavi, ki jo bodo odprli nocoj. Na splet se bo preselilo tudi predfestivalsko dogajanje 23. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki se začne v ponedeljek. Številnim virtualnim pobudam pa se pridružuje tudi Slovenski etnografski muzej, ki pripravlja virtualna vodstva po svojih razstavah.
»Zaupal sem. Bil sem pripravljen. Toda na kaj?« Ti kratki stavki na začetku nove pesniške zbirke Aleša Štegra Pričevanje so uvod v posebno razpoloženje, ki ga dodatno napoveduje še zapis na platnicah »ta knjiga je izpisana v posebnih stanjih zavesti.« Pesnik bo zbirko skupaj s harmonikarjem Juretom Torijem in igralko Sašo Mihelčič predstavil danes ob 18. uri na Facebooku založbe Pivec. Kakšno pa je trenutno kulturno življenje na Švedskem, ki k obvladovanju epidemije pristopa bolj sproščeno? O tem smo se pogovarjali s pesnico Lucijo Stupico, ki tam živi že nekaj let.
Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije te dni pandemije sprejema tudi kot izziv, saj morebitne nove oblike delovanja namerava prilagoditi tako, da bodo funkcionirale tudi v prihodnosti, pravi direktor sklada Marko Repnik. V oddaji gostimo tudi soavtorja projekta za novi NUK Matijo Bevka, ki je ob Vasi J. Peroviću gonilna sila biroja Bevk-Perović, ki je zmagal na mednarodnem natečaju za NUK 2 leta 2012. Matija Bevk je med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Na spletni strani ljubljanske Galerije Equrna lahko obiščete razstavo Zeleni rez, s katero sta kuratorja Tomaž Brejc in Arne Brejc skušala narediti pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost. Ta rez je zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Tako zelena, kot je pomlad, pa je pisano delo slikarke in grafičarke Mojce Zlokarnik, ki se skupaj z drugih umetniki predstavlja na razstavi. Z Mojco Zlokarnik, tudi predsednico Društva likovnih umetnikov Ljubljana, smo se pogovarjali o dojemanju barv in njenem umetniškem izrazu. Pred mikrofon pa smo povabili tudi enega od letošnjih dobitnikov Glazerjeve listine, filmskega režiserja Matjaža Ivanišina. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V luči epidemije pa lahko ob vlogi križa v velikonočnih običajih v teh dneh razmišljamo tudi o križu kot simbolni zaščiti pred kugo in drugimi boleznimi. O tem, pa tudi o zbirki križev iz Narodnega muzeja Slovenije, je razmišljal mag. Darko Knez, ki je v muzeju zaposlen kot vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. V oddaji pa tudi o letošnjem zmagovalcu literarne nagrade Vstajenje, ki so ga razglasili v Trstu. Nagrado bodo podelili že 57-ič, namenjena pa je predvsem zamejskim in zdomskim ustvarjalcem. Letošnji lavreat Tone Mizerit živi v Buenos Airesu v Argentini.
V ljubljanski Galeriji Jakopič naj bi 17. marca odprli razstavo z naslovom Videnje 20/20: Skupnost. Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija, Covid-19 pa jim načrte prekrižal. Organizatorji so se odločili, da v času do pravega odprtja ponudijo virtualna vodstva, več o razstavi pa v današnji oddaji Svet kulture, kjer bomo preverili tudi skrbi, ki tarejo Mestno gledališče Ptuj. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Založništvo po svetu se v teh dneh nedvomno sooča z izzivi, iz katerih ni izvzeta tudi slovenska knjiga. In kako je pri zahodnih sosedih? V Italiji so pred dnevi založniki na vlado in parlament naslovili ostro pismo in jih seznanili s podatki o dramatičnem položaju na knjižnem področju. Več o tem v današnji oddaji, v kateri smo pripravili tudi portret slovenskega založnika – Orlanda Uršiča, ki je med letošnjimi prejemniki Glazerjeve listine, ter pregled knjižnih novosti iz založbe Mladinska knjiga. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
O apelu Vladi RS se pogovarjamo z dr. Andrejem Srakarjem, ki je sooblikoval poziv. V nadaljevanju oddaje pa tudi o Koronaprojektu, poskusu zgodovinjenja sedanjosti. V okviru tega želi Mestni muzej Ljubljana zbrati vtise, fotografije in predmete, povezane s pandemijo, ter tako odgovoriti na vprašanje prihodnosti, kaj je pandemija koronavirusa pomenila za Ljubljano, ki si ga bodo morda zastavile bodoče generacije. Danes se bomo spomnili tudi angleškega pesnika Williama Wordswortha, ki skupaj s Samuelom Taylorjem Coleridgeom velja za začetnika angleške romantike. Wordsworth se je rodil na današnji dan, torej 7. aprila leta 1770. Njegove verze Slovenci beremo predvsem po zaslugi prevajalca Andreja Arka, ki je za Radio Slovenija nedavno poslovenil še številne do zdaj neprevedene pesmi. Za pokušino bomo nekaj teh Wordsworthovih verzov slišali tudi v Svetu kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Samozaposleni v kulturi se v teh dneh soočajo s finančno škodo, med njimi pa so tudi glasbeniki, saj so vsi glasbeni dogodki zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa odpovedani. Slovenski glasbeno-informacijski center – SIGIC je prav zato sprožil akcijo za finančno pomoč glasbenikom, ki vam jo podrobneje predstavljamo v današnji oddaji. V tej prostor namenjamo tudi knjižni zbirki Klasična Beletrina ter literarnim novostim za mlade in najmlajše bralce. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov