Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.
V ljubljanski galeriji Equrna so leto začeli z razstavo z naslovom Apokalipsa 2020, v okviru katere je kurator Arne Brejc združil dela štirinajstih slikarjev in slikark, med drugim Uršule Berlot, Andraža Šalamuna in Mitja Ficka. Naslov lahko razumemo ne le kot konec sveta, temveč tudi kot odmev današnjega časa, v katerem se vse spreminja, je prehodno in negotovo, predvsem pa kaže spremembe, ki bodo človeka tako ali drugače postavile v drugi plan. Med njimi je tudi ameriška grožnja uničenja iranskih kulturnih objektov – Trump je zagrozil, da jih bo 59, toliko, kot so Iranci leta 1979 na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu zajeli ameriških diplomatov. Ali je torej mogoče, da bi Trump izstrelil rakete na ruševine starodavnega perzijskega mesta Perzepolis, ki je bilo nekdaj središče kulture in znanja, ki je omogočilo tudi razvoj evropske civilizacije in v končni posledici tudi ZDA? Trumpova izjava je po svetu, tudi na Kitajskem, kjer imajo nekaj sto kulturnih objektov, ki so pod zaščito Unesca, povzročila splošno zgražanje. FOTO: MMC/Galerija Equrna
Predstava Sedem vprašanj o sreči, v kateri razstavljajo gledališče, kot pravi režiser Tomi Janežič, odpira skupek bivanjskih vprašanj, ki so jih oprli na simbolistično, alegorično igro Modra ptica Mauricea Maeterlincka. Bratec in sestrica v njej iščeta modro ptico, ki simbolizira srečo, a je v zgodbi nikoli ne najdeta. Kljub temu pa na poti doživita ogromno in se tudi sama spremenita – skratka, ni rečeno, da sreče ne najdeta. Tudi nadaljevali bomo gledališko ter napovedali še dve premieri v Ljubljani: predstavo Maria v režiji Janusza Kice v SNG Drama in znanstvenofantastično dramo Karaoke v režiji Jureta Novaka v MGL. Fotografija: Jaka Varmuž
Letos bo minilo dvajset let od smrti Lojzeta Spacala, umetnika Krasa in morja. Njegove grafike, slike in gibljivo skulpturo si bo mogoče ogledati na razstavi, ki jo nocoj odprejo v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. V Svetu kulture bomo spregovorili tudi o fotografiji krajinske arhitektke Ane Kučan, natančneje o podobah versajskega vrta, ki bodo od danes na ogled na razstavi L'espace infini (Struktura neskončnosti) v Mali galeriji Cankarjevega doma. Vabljeni v našo družbo. Fotografija: Ana Kučan
Tokrat se bomo posvetili muzejem, saj so najbolj prepoznavni izmed njih zaradi večmilijonskega navala obiskovalcev prenatrpani. Svetovna muzejska zvezda je denimo pariški Louvre, ki je bil vsaj do nedavnih ukrepov v zvezi z zmanjšanjem števila obiskovalcev najbolj preplavljen. Najbolj množično tam razstavljena dela, med katerimi so seveda tudi da Vincijeva, občudujejo Američani in Kitajci, ki pa so ponosni tudi na zbrano kulturno in umetniško dediščino svojih muzejev in se odpravljajo vanje z vedno večjim veseljem. V oddaji Svet kulture na Prvem po 16.00 bomo tako spoznali politiko in trenutne navade obiskovanja muzejev na Kitajskem.
Kulturni dogodki so se spet začeli vrstiti bolj pogosto, kot v preteklih dneh, le da je ozračje ponekod veliko bolj razgreto, kot je bilo nedavno, kar je poleg požarov po svetu, zanetilo tudi zaostrene politične odnose. V takšnem vzdušju so bili podeljeni tudi zlati globusi. Pričakovano je največ slišati o izstopajočih filmskih stvaritvah in njihovih ustvarjalcih. Tarantinova elegija Bilo je nekoč...v Hollywoodu je bila razglašena za najboljši celovečerni film v kategoriji muzikalov ali komedij. 1917 je leto, ko je svet še v okovih prve svetovne vojne, in prav film z vojno tematiko ter z naslovom te letnice je prejel zlati globus za najboljši celovečerni dramski film, Sam Mendes pa režiserski zlati globus. Za vlogo v dramskem celovečercu Joker so zlati globus namenili Joaquinu Phoenixu. Pri nas pa prebiramo med zlatimi hruškami in iščemo knjige, ki veljajo za kakovostno literaturo, namenjeno mlajšim generacijam.
V prvi letošnji oddaji se bomo ozrli v preteklost in pogledali v prihodnost. Najprej se bomo vprašali, katere besede so zaznamovale prejšnje leto – danes se namreč začenja uradno glasovanje za besedo leta 2019. Dve izmed letošnjih finalistk kažeta na okoljsko krizo, s katero se srečujemo na svetovni ravni, nekatere pa so bolj krajevno obarvane. Leto pred nami pa bo v glasbenem svetu zaznamoval Ludwig van Beethoven, ki ga bo ob 250. obletnici rojstva z različnimi vsebinami počastil tudi program Ars. Ob koncu oddaje pa še o časovni razsežnosti ustvarjanja umetniških del, kot jo poudarja Dimitry Orlač, ki se trenutno predstavlja na razstavi Spomin/prisotnost v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. FOTO: Dimitry Orlač, Siva, 1981, akril na platnu, izrez, vir: MG+MSUM
Na zadnji dan v letu se bomo sprehodili po obletnicah, ki smo jih obeležili v iztekajočem se letu. Minilo je sto let od priključitve Prekmurja matični domovini in dve stoletji, odkar nas je zapustil Valentin Vodnik. Medtem pa je preteklo tudi pol tisočletja, odkar se je poslovil eden od največjih umov evropske zgodovine, Leonardo da Vinci. Z njimi povezanih dogodkov se bomo spomnili v oddaji Svet kulture.
Razstava Nevidna arheologija je plod štiriletnega sodelovanja Egipčanskega muzeja z več kot 40-imi drugimi znanstvenimi ustanovami, s katerimi so znova preučili muzejske zbirke. Torinski muzej slovi kot eno od središč raziskovanja civilizacij staroveškega Egipta, hrani tudi drugo največjo muzejsko zbirko staroegipčanske kulture na svetu. V oddaji pa tudi o knjižnih novostih. Prelistali bomo prevod pomembnega dramskega besedila Antigona Jeana Anouilha, enega najbolj kontroverznih in interpretiranih dramskih besedil 20. stoletja. Za vas pa smo zbrali tudi poudarke dela Zgodovina jugovzhodne Evrope Marie-Janine Calic in zbirke esejev Moja olimpijada vileniškega nagrajenca Ilije Trojanowa. Foto: Mumija bika, vir: Museo Egizio
Slovenska matica je bogato knjižno bero tega leta sklenila z zadnjimi svežimi izdajami, med njimi z likovno monografijo akademika prof. Andreja Jemca, ki velja za izjemnega kolorista ekspresivnih potez. Sam pravi: »Slika lahko nastane v eni uri, zadaj pa je 40 let podlage«. V Svetu kulture bomo spregovorili tudi o premieri prve tamburaške opere na svetu Ambrož in Katarina, katere ljubezenska zgodba je nastala po motivih legende z gradu Gradac v Beli krajini. Predstavili bomo Zavod Sploh, ki je v zadnjem času v našem prostoru poskrbel za kakovostno rast sodobne improvizirane, eksperimentalne glasbe uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti, tu pa je še razstava velikega nizozemskega slikarja Mauritsa Cornelisa Escherja v Trstu. Vabljeni v našo družbo! Vir naslovnice (izrez): Slovenska matica
Te dni mnoge privabljajo dogodki na prostem, v doslej neopaženih kotičkih mest pa lahko med sprehodi odkrijete tudi kak nov prostor, kamor doslej še niste pokukali. Med take sodi nova striparna, ki deluje šele nekaj dni, v njej pa bo poleg navdušene listanja po stripih, mogoče početi še marsikaj. Tam bodo večerna branja, potekali bodo pogovori, predstavitve avtorjev, predavanja, v njej bo mogoče risati in se igrati. V oddaji Svet kulture po 16.uri se bomo tako na hitro ustavili v Stripolisu, pogledali pa bomo tudi v Koroško galerijo likovnih umetnosti, v kateri je na ogled izbor del Pina Poggija.
V Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici bo uveljavljena notranjska pesnica in pripovednica Vanda Šega danes predstavila svojo dvanajsto knjigo in hkrati deseto pesniško zbirko z naslovom Odpotovanja, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. V oddaji še o tradicionalnem božično-novoletnem koncertu simfoničnega orkestra SNG Maribor, pa o mladinskem pevskem zboru Veter in še kaj se bo našlo. Vabljeni v našo družbo! Foto: pixabay
V današnji oddaji se bomo gibali med izrečenim in neizrečenim. Izhodišče mednarodne skupinske razstave Dvojni zid tišine, ki jo nocoj odprejo v ljubljanski galeriji Škuc, je prav področje napetosti med izrečenim in neizrečenim, utišanim in pozabljenim, individualnim. Besedna zveza »dvojni zid tišine« pa se po besedah kuratork Hane Ostan Ožbolt in Anje Obradović v zvezi z zgodovino holokavsta nanaša na obdobje tišine po travmatični izkušnji. Govorili bomo tudi o izrečenem oz. zapisanem, saj bomo predstavili novo knjigo Suzane Tratnik, Norhavs na vrhu hriba. FOTO: Louis-Cyprien Rials, iz videa: Brez naslova (Mogadishu, Somalia), 2019. Z dovoljenjem umetnika in Galerije Eric Mouchet, Pariz, vir: Galerija Škuc
Pred 66 leti je Slovenski knjižni zavod v Ljubljani izdal Pesmi štirih, antološko zbirko, v kateri so objavili svoje pesmi Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec. Te dni med bralce prihaja čisto sveža zbirka z enakim naslovom, celo z opremo, ki spominja na prve Pesmi štirih – pesmi zanjo so prispevali Primož Čučnik, Ana Pepelnik, Gregor Podlogar in Tone Škrjanec. Knjiga je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Fotogalerija Stolp v Mariboru, referenčna galerija za fotografsko umetnost v severovzhodni Sloveniji, pa letos praznuje 40 let delovanja in razstavljanja v starem Židovskem stolpu na Lentu. Člani Fotokluba Maribor, ki upravljajo galerijo in nadaljujejo razvoj umetniške fotografije v Mariboru, ob koncu koledarskega leta pripravijo tradicionalno skupinsko razstavo. Letos so fotografirali na temo minimalizma in razstava z naslovom Minimalizem bo na ogled do srede januarja. Vir fotografije: FB stran Fotokluba Maribor.
Pred nami so predpraznični sporedi kulturnih dogodkov. V Novi Gorici se boste lahko sprehajali med knjigami, začel se je namreč novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani bo nocoj koncert nedavno ustanovljene zasedbe Musica Emonica, ki izvaja pri nas redkeje slišana vokalno-instrumentalna klasicistična dela. Tokrat bo mogoče prisluhniti Mozartu. V Cankarjevem domu pa se bo z mehkim glasom predstavil Alireza Ghorbani, ki sodi v novo generacijo glasov, ki izvajajo klasične perzijske pesmi. V ljubljanski Mestni hiši se predstavlja ilustrator, ustvarjalec stripov in karikaturist Ciril Horjak Horowitz. V galeriji Krka v Novem mestu bodo nocoj odprli razstavo ilustracij Alenke Spacal, v Kopru bodo počastili jubilej pisatelja Milana Rakovca, ki že dve desetletji vodi Forum Tomizza, medtem ko vas na našem Prvem programu vabimo k poslušanju javne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri bo nastopila ljudska glasbena skupina Kranjski furmani, ki oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Dogodek bo sicer zvečer v samostanu Mekinje.
Med dogodki, ki nastajajo na gledaliških prizoriščih, se bomo še malo pomudili pri Severjevih nagradah. Tokrat sta bili za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih nagrajeni Nina Ivanišin in Ana Urbanc. Med bolj prepoznavne knjižne sejme v regiji sodi puljski, v okviru katerega so letos več pozornosti namenili slovanski literaturi in kulturi, prav poseben poudarek v okviru programa letošnjega sejma Sanjam knjige so prireditelji namreč dali ruski literaturi. Poslušajte oddajo Svet kulture po 16. uri, ko se bomo posvetili tudi sodobnemu slovenskemu slikarstvu.
V tokratni oddaji vas bomo najprej povabili k ogledu dveh novih gledaliških uprizoritev. V Prešernovem gledališču Kranj so pripravili predstavo z naslovom Dr. Prešeren, ki izpostavi ženske, ki so odločilno zaznamovale pesnikovo življenje. V Slovenskem mladinskem gledališču pa bodo na svoj račun prišli otroci od sedmega leta starosti naprej. Ogledali si bodo lahko družinski mjuzikl oziroma, kot so ga poimenovali ustvarjalci, »mjauzikl«, Obuti maček. Predstavo polno glasbe in v živo odpetih songov je režiral Vito Taufer. Tik pred koncem napovedujemo še letošnji evroradijski božični dan, ki bo v nedeljo 15.12.2019. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji Svet kulture bomo danes opozorili na oddajo Arsov forum, v kateri smo na 3. radijskem programu strnili nekaj pogledov na literarne opuse obeh prejemnikov Nobelove nagrade ter na spremljajoče dileme in polemike. Federico Fellini sodi med najvplivnejše in prepoznavne filmske režiserje. V Trstu so tako odprli veliko fotografsko razstavo o njegovem scenskem delu. V Cankarjevem domu pa se bo na koncertu iz cikla oranžnega abonmaja Slovenska filharmonija poklonila skladatelju in dolgoletnemu umetniškemu vodji Ivu Petriću. Poslušajte nas po 16.uri!
Napovedali pa bomo tudi nocojšnji ljubljanski koncert Marthe Argerich, bržkone najslavnejše živeče pianistke. Ob koncertih bomo v današnji oddaji namenili pozornost tudi literaturi. Iz sosednje Avstrije je namreč prišla novica, da bo slovenski prevajalec Štefar Vevar prejel avstrijsko državno prevajalsko nagrado za posebne dosežke na področju prevajanja. Poročali bomo tudi s sinočnjega literarnega večera sodobnih grških književnikov v Cankarjevem domu ter se dotaknili razpisa Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno delo, obljavljeno v koledarskem letu 2019. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes, na dan, ko je leta 1896 umrl švedski kemik, inženir in izumitelj Alfred Nobel, podeljujejo nagrade, imenovane po njem. Prejemnika nagrade za književnost sta letos dva. Za leto 2018 bo nagrado prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, za letos pa avstrijski avtor slovenskih korenin Peter Handke. Odločitev Akademije, da nagrado podeli pisatelju, ki se je med vojno v nekdanji Jugoslaviji s svojimi nastopi in zapisi opredelil za agresorsko – srbsko stran, je naletela na buren odziv in številne ugovore. V oddaji pa tudi o razstavi Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem v Narodnem muzeju Slovenije, gostovanju štirih grških književnikov v Ljubljani in javnem poslušanju literarnega večera Povsod je luč na Vrhniki. FOTO: Olga Tokarczuk in Peter Handke, vir: EPA
Medtem ko se sodobna umetnost vse bolj seli v laboratorije in se izraža skozi nanotehnologijo ter biotehnologijo, se Vasja Kavčič kot umetnik intuitivno osredotoča na nove etične in duhovne raziskave v naravi. Z razstavo Krog v kvadratu se obrača k reliefu, ki je prav tako redko viden v sodobni umetnosti. Med knjižnimi novostmi bomo prelistali knjigo zbranih pesmi Ade Škerl, ki obsega vse njene v knjigah objavljene pesmi in skoraj sto pesmi iz zapuščine.
Neveljaven email naslov