Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.
Kakšen je koncept vodenja v sodobnem svetu? Zdi se, da danes živimo v času onkraj vodenja, da ni voditeljev v pravem pomenu besede. Festival Mittelfest, ki se začenja v Čedadu, ima naslov “Leadership /Vodenje”, na njem pa bodo preizprašali sodobne trende voditeljev na področju politike, družbe, umetnosti, v družini … Jutri bodo na festivalu gostili baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana s predstavo Giselle. Ob meji se začenja tudi poletni kulturni festival Postaje Topolove, ki spreminja majhno beneško vasico v center ustvarjalnosti. Objavili bomo rezultate 28. natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2019 Tretjega programa – programa Ars. Vir fotografije: mittelfest.org
Mednarodni festival plesa Impulstanz na Dunaju, ki sta ga leta 1985 ustanovila organizator kulturnih dogodkov Karl Regensburger in brazilski koreograf Ismael Ivo, je danes eden od vrhuncev poletne kulturne sezone v avstrijski prestolnici – in eden od vodilnih festivalov sodobnega plesa na svetu. Na njem se vsako leto v petih tednih v juliju in avgustu ob performansih, raziskovalnih projektih in delavnicah zbere na tisoče profesionalnih plesalcev, koreografov in drugih umetnikov. Tudi letos več kot 100 plesnih predstav uprizarjajo v stavbi dunajske Opere, v Mestnem gledališču, Ljudskem gledališču in v Muzejski četrti. Poletno kulturno dogajanje pa je pestro tudi pri nas – vse od Filmov pod zvezdami do glasbenih festivalov. Foto: Wikipedia / ImPulsTanz
Poletje se počasi preveša v čas številnih festivalov. Jubilejna sedemdeseta izdaja festivala Dubrovniške poletne igre bo v to priljubljeno turistično destinacijo prinesla več kot osemdesetih kulturnih dogodkov. V okviru programa, ki se bo letos odvijal pod temo mestnih mitov, bodo nastopili številni uveljavljeni umetniki – dogajanje bo po današnji slovesnosti jutri vpeljal koncert orkestra državne opere Spodnje Saške iz Hannovra. V oddaji pa še o novi knjigi Sama Kreutza, zbirki haikujev Ristanc čez pločnik. Pesmi v njej se oblikovno ravnajo po tradicionalni shemi pet, sedem in pet zlogov, in tudi motivno na prvi pogled sledijo pogledom v naravo v skladu s tekom časa in človekovim notranjim dojemanjem.
Tik pred poletjem sta izšli dve novi knjigi pesnice, esejistke in filozofinje Marije Švajncer: pesniško zbirko z naslovom Igralca je izdal Kulturni center Maribor, v založbi univerze v Mariboru pa je izšla njena znanstvena monografija o Slavku Grumu Vztrajati ali pobegniti onkraj. Pesmi Marije Švajncer so pogosto neposredni izraz njenega doživljanja, naj bo na osebni, intimni ravni ali pa ob dogodkih pri nas in v svetu. V znanstveni monografiji o Grumu pa avtorica obravnava intimno in splošnočloveško vsebino umetniških del in osebnih pisem velikega slovenskega dramatika in pisatelja iz obdobja med svetovnima vojnama. Foto: Mala Galerija Banke Slovenije
Danes in jutri se za basiste obeta pravi glasbeni praznik, saj bosta Ljubljano obiskala 2 izjemna basista. Nocoj z zasedbo v ljubljanskih Križankah gostuje Marcus Miller, jutri na istem mestu pa se bo, prav tako s svojo zasedbo, predstavil še Stanley Clarke. Pred koncertoma pogovor z Branetom Rončelom, ki je glavni krivec za to, da se bosta v okviru svojih turnej Miller in Clarke ustavila v Ljubljani. V oddaji tudi o nacionalnem projektu poletnega branja za otroke in mlade Poletavci in Najpoletavci; podrobneje smo si ogledali razstavo Alana Hranitelja Vzporedni svetovi, ki je posvečena njegovi 33-letnici ustvarjanja; v seriji samostojnih razstav Prepih, s katero v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova izpostavljajo sveže ideje na področju sodobne umetnosti, pa se predstavlja Maja Hodošček. Vir fotografije: Raj Naik, Andrew Dunn, arhiv: Festival Ljubljana
Umetnost je neločljivo vpeta v družbene in politične silnice. Najverjetneje se nikoli prej ni tako neposredno ukvarjala z družbenopolitičnimi dilemami kot v 20. in 21. stoletju. Postavitev kipa prve dame Združenih držav Melanie Trump v Rožnem pri Sevnici umetnika Brada Downeyja, ki trenutno razstavlja v ljubljanski Vžigalici, provokativno odgovarja na manipulacijsko naravo političnih aparatov, 17. izvedba ptujskega festivala Art Stays pod krovno temo prihodnosti pa razmišlja o tem, kaj človeka čaka v bodoče. V oddaji tudi o razstavi grafik Vladimirja Makuca v Murski Soboti in prejemniku najprestižnejše italijanske nagrade za literaturo – strega. Vir foto: Vžigalica
V današnji oddaji bomo predstavili letošnji Festival kulture in kiparske Forma vive V Kostanjevici na Krki – FKK, ki se bo začel z nocojšnjim nastopom glasbenega dueta Silence. Posvetili se bomo tudi razstavi Vzporedni svetovi kostumografa Alana Hranitelja na Ljubljanskem gradu in projekciji filma Dolina miru režiserja Franceta Štiglica, s katero bodo začeli program kranjskega kina na prostem – Filmi na Vovkovem vrtu. Foto vir: Ljubljanski grad
V današnji oddaji se bomo posvetili novemu romanu Veronike Simoniti z naslovom Ivana pred morjem, ki je pred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi. Besedilo je bilo lani med tremi finalisti za nagrado modra ptica Mladinske knjige. Na pogovor smo povabili fotografinjo Mankico Kranjec, ki se z razstavo Po stopinjah mojega deda predstavlja v galeriji paviljona Expano v Murski Soboti. Vnukinja Miška Kranjca je v svoj fotografski objektiv ujela raznolike motive prekmurskih ravnic, kjer je slovenski pisatelj preživljal svoje otroštvo in mladost. Vabljeni, da nam prisluhnete. Foto: Cankarjeva založba
Uvodoma minute namenjamo karlovarškemu festivalu, kjer bo danes premiera celovečerca režiserja Damjana Kozoleta z naslovom Polsestra; v nadaljevanju pa bomo prelistali nov roman Gabriele Babnik Tri smrti in se posvetili trem festivalom: mednarodnemu festivalu sodobnega kolaža KAOS, prvi izdaji festivala ulične umetnosti Street Art Festival in prazniku pouličnega gledališča Ana Desetnica. Foto: Slovenski filmski center
Poletje je čas obilice festivalov, ki jim danes namenjamo minute v oddaji. In sicer Festivalu Ljubljana, ki bo nocoj na oder Kongresnega trga pripeljal znamenito opero Aida, festivalu Sajeta v Tolminu ter filmskemu festivalu v Karlovih Varih. Pod drobnogledom pa bo tudi premiera elektroakustične opere IDEN, ki je nastala v koprodukciji našega programa ARS z drugimi partnerji. Gre za sodobno opero, ki odpira vprašanja o človekovem odnosu do narave, o politiki urejanja nacionalnih parkov, pa tudi širše, o človekovem soočenju z minljivostjo in spremembami. Avtorice projekta – Tina Kozin, Saška Rakef in Bojana Šaljić Podešva – so kot izhodišče za ta vprašanja vzele Kuronsko sipino v Litvi. Foto: Pixabay
V Goriških brdih se je včeraj začel literarno-glasbeni festival Sanje v Medani. Rdeča nit festivala, ki se letos programsko naslanja na romsko glasbo, poezijo in pogovore o daljnih deželah, je svoboda. Jutri pa se v hladnem objemu Plečnikovega atrija Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani začenja festival Poleti v NUK. Namen festivala je približati našo največjo knjižnico širši javnosti in jo napolniti z umetniškimi vsebinami. Predstavljamo tudi razstavo z naslovom Vzemi si čas. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v celjski galeriji sodobne umetnosti.
Encyclopedia Mythologica Slovenica je naslov prve ilustrirane enciklopedije slovenskih mitoloških bitij. Nastala je kot magistrska naloga ilustratorke Maje Poljanc. Zdaj je razstavljena v Vodnikovi domačiji v Ljubljani in ob tej priliki smo avtorico povabili v studio Sveta kulture. V oddaji bomo spregovorili še o proznih novostih Mladinske knjige in o razstavi sodobnega fotokolaža Novo videnje ostalin v ljubljanski galeriji Photon. Fotografija ilustracij: arhiv Maje Poljanc
Pri Celjski Mohorjevi družbi so poskrbeli za prevod monografije o Barbari Celjski, ki jo je napisala slovaška zgodovinarka Daniela Dvořáková. V njej se avtorica odmakne od negativne podobe vladarice, ki je vztrajala stoletja. Petnajstletno delo zgodovinarke, ki je preučevala arhivska gradiva, pokaže predvsem, kako izobražena in dobra vladarica je bila Barbara, ki se je od vseh Celjskih povzpela najvišje.V oddaji pa tudi o treh pomembnih izdajah Zelene zbirke Studia humanitatis, med katerimi je Splošno jezikoslovje Ferdinanda de Saussura, ki je pred več kot sto leti odprlo ključna vprašanja, s katerimi se jezikoslovje ukvarja še danes.
Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman preteklega leta podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. V oddaji boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Slapar slišali odlomek iz tega pretresljivega avtobiografskega romana. Za kako visoko ceno smo pripravljeni pridobivati litij, ki naj bi predstavljal odgovor na potrebe po zaščiti podnebja, se bomo vprašali z avtorjem fotografske razstave „Litij, Gonilna sila 21.stoletja“, Matjažem Krivicem. Ob koncu pa še k dogodku festivala Slovenjegraško poletje, koncertu Kresničke Boruta Morija in Andreja Ofaka. Vir fotografije: BoBo
V oddaji bomo pogledali, kje si bomo ta konec tedna lahko nahranili čute in osvežili duha: v Zgodovinskem atriju mestne hiše v Ljubljani je na ogled razstava oblikovalca Miljenka Licula, ki je zgodovinsko zaznamoval vidno prepoznavnost slovenske države in je avtor podobe slovenskih tolarjev, potnih listov, zdravstvene izkaznice, pa tudi celostnih grafičnih podob nekaterih najpomembnejših institucij. O opernem festivalu v Veroni bo več povedal Janko Petrovec, o prihodnji sezoni v tržaških gledališčih se je pozanimal Marij Čuk. Kot že ves teden pa bomo tudi tokrat poročali o jubilejnem, 60. Jazz festivalu Ljubljana. Foto: spominski kovanec ob Trubarjevi obletnici, oblikovanje Miljenko in Maja Licul; vir: Wikipedia
Najdaljši dnevi v letu bodo na področju kulture v znamenju festivala Lent v Mariboru – edinstvenega prepleta kulture, glasbe, kulinarike, umetnosti, druženja in gledališča, ki mu namenjamo uvodne minute v današnji oddaji. Prostor bomo odmerili tudi mednarodni fotografski razstavi Instinkt v Cankarjevem domu, razstavi Dokaz št. 1 v Mestni galeriji Ljubljana, premieri predstave Izkoristi in zavrzi me v Mestnem gledališču Ljubljanskem in dogajanju na 60. Jazz festivalu Ljubljana. Foto: Milos Vujinovic/Bobo
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope in onkraj. Praznovanju se z vrsto dogodkov pridružujeta tudi mesti Ljubljana in Maribor. V oddaji smo zbrali še vtise z razstave Marca Chagalla na Reki ter nekaj misli o festivalu Kino otok, ki se je včeraj sklenil v Izoli.
Razstava Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi predstavlja slikarska dela osemnajstih avtorjev, ki se navezujejo na tradicijo modernizma. Kustos razstave Marko Košan dela, razstavljena v Koroški galeriji likovnih umetnosti, označuje s pojmom metamodernizem. Tega opredeljuje kot odziv na opešani modernizem in postmodernizem. Razstavljena dela v ospredje postavljajo čutnost in raziskujejo pot k novim utopijam. Še en modernistični avtor, Andrej Jemec, pa se trenutno predstavlja v Ljubljani, v AS galeriji. V oddaji še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga.
Vseh vrst dogajanj ni mogoče razumeti znotraj ene dimenzije, človekovega življenja, polnega preizkušenj, nenavadnih naključij, absurdov, zablod in krivic, pa sploh ne. Skoraj pozabljena zgodba junaka knjige z naslovom Rdečega mlina blues je pretresljiva pripoved o zli usodi učitelja, ki je avtorja Jureta Apiha gnala, da skozi desetletja sledi njegovim številnim podvigom, aretacijam in trpinčenjem v zaporih. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili tudi filmski zgodbi o hornistu Andreju Žuštu, ki mu je uspelo priti med berlinske filharmonike.
V Ljubljani so poslušalci komaj pričakali Verdija in Dominga, začenja se 60. izvedba ljubljanskega jazzovskega festivala, medtem ko se filozofi in gledališčniki sprašujejo o človekovem etičnem ravnanju, osebni odgovornosti ter o odnosih z državo.
Neveljaven email naslov