Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
V oddaji Svet kulture predstavljamo dve razstavi: o vlogi oblikovanja v kapitalistični hiperprodukciji govori razstava Počivajte v miru, ljudje. Na ogled je v prostorih oblikovalskega studia Ljudje v Ljubljani, medtem ko v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor med epidemijo nastala dela razstavljata fotografinja Maja Šivec ter tetoverka in slikarka Špela Kobal.
V tokratnem Svetu kulture smo pozornost namenili nocojšnjemu odprtju vsakoletnega festivala Dobimo se pred Škucem. Na Starem trgu v Ljubljani se bo do prihodnje nedelje odvil pester kulturno-umetniški program, ki je namenjen vsem generacijam. Od ustvarjalnih delavnic in otroških predstav do koncertov in literarnih večerov. V Škofji Loki pa smo si ogledali razstavo Foto Loka. Ta zajema več kot 120-letno zgodovino fotografije v Škofji Loki, ki se osredotoča predvsem na odnos fotografov do njihovega neposrednega okolja – do prostora, kjer živijo. Foto: Škuc
Danes se na gradu Snežnik začenja 9. mednarodni intermedialni festival Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo vse do nedelje na 14ih odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Ob 21h se bo s koncertom na Kongresnem trgu sklenil letošnji festival Europa Cantat. Organizatorjem je uspelo v Ljubljano pripeljati švedsko zasedbo, kvartet Ringmasters. Šestdnevni program koncertov, delavnic in posebnih projektov je pri nas združil pevce iz vse Evrope, jih povezal v skupnem petju, vsem zborovskim navdušencem pa predstavil vso raznolikost in barvitost zborovskega petja in poskrbel za zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede.
Europa Cantat, osrednji mednarodni zborovski festival, je na prizoriščih v Ljubljani v polnem zamahu. O festivalski ponudbi petega dne bomo več slišali v nadaljevanju oddaje, predstavili pa bomo tudi knjižne novosti založbe Litera, med njimi Bazar Dimitrija Rupla in Roberts Lenarta Zajca. Vabimo vas k poslušanju!
Medtem ko se v Ljubljani odvija zborovski festival Europa Cantat, je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava grafičnih map tandema Small but dangers in Mladena Stropnika. Podrobneje v oddaji Svet kulture.
»Sam mislim, da je v delih skladateljic posebna energija. Že renesančni ustvarjalki Maddalena Casulana in Cesarina Ricci de Tingoli) sta pisali drugače kot njuni kolegi. Morda sploh ne znam opisati, kako drugače, gre pa za določene mehkobo, prilagodljivost in elastičnost, ki me zelo ganejo.« Tako razmišlja Manuel Warwitz iz zasedbe Singer Pur, ki bo na svojem nocojšnjem nastopu na festivalu Europa Cantat v ospredje postavila dela skladateljic. V oddaji pa pozornost namenjamo tudi 74. filmskem festivalu v Cannesu, kjer je slavil francosko-belgijski film Titan režiserke Julie Ducournau. Foto: Zlato palmo je francoska režiserka Julia Ducournau prejela iz rok ameriške igralke Sharon Stone, vir: EPA
Gary Sherman, častni gost 17. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina bo drevi v Ormožu odprl letošnjo izvedbo. Odvijala se bo v Ormožu in na svoji stalni lokaciji v Ljutomeru. Predstavili bodo 37 celovečernih, 34 kratkih in 9 dokumentarnih filmov iz kar 30 držav. Cankarjeva založba se predstavlja s petimi knjižnimi novostmi. Izdali so namreč novi deli Milana Dekleve in Janeza Ramoveša, knjigo misli Josipa Jurčiča ter dva prevoda iz nemščine in italijanščine. Na ljubljanski Filozofski fakulteti pa se danes zaključuje 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga je priredil Center za slovenščino kot drugi tuji jezik. Letos so bile v ospredju ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. foto: Grossmann press
V Cerknem začenjajo svoj 26. jazzovski festival, ki v treh dneh, tradicionalno od četrtka do sobote, v malo mestece pripelje vso svetovljansko širino sodobne jazzovske kreativnosti. Na Ljubljanskem gradu se nocoj začenja najobsežnejše predvajanje filmov na prostem pri nas. V sodelovanju z javnim zavodom Ljubljanski grad je Kinodvor pripravil projekcije 24ih filmov, med temi bo 12 predpremier in nekateri od najbolj odmevnih filmov zadnjega časa. V najstarejši, neprekinjeno delujoči slovenski slikarski koloniji Izlake Zagorje v teh dneh ustvarja slab ducat likovnih umetnikov. Kolonija umetnike gosti že 58., njihova dela pa bodo predstavljena na priložnostni razstavi že v nedeljo. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.
Dokumentarni fotograf Matjaž Krivic na svoji novi razstavi v ospredje postavlja zaščitno masko, s katero želi opozoriti na problematiko onesnaženosti zraka. Zaščitna maska na Krivičevih fotografijah protagonistom zakrije del obraza, hkrati pa gledalcu ponudi dovolj možnosti za svojo lastno interpretacijo tega, kar gleda. Razstava Dihaj se v galeriji Kresija odpira nocoj. V oddaji pa tudi več o posebnem certifikatu, ki ga je Svet Evrope podelil slovenski kulturni poti Železnodobna pot po Podonavju.
Našo redno popoldansko oddajo o kulturi bomo tokrat začeli v francoskem Cannesu, kjer je trenutno v polnem zamahu 74. cannski filmski festival. Iz prizorišča se nam bo oglasila naša sodelavka Ingrid Kovač Brus. Povedala nam bo več o dveh odmevnih filmih na letošnjem Cannesu - prvi je posvečen Ingmarju Bergmanu, drugi pa Ani Frank. Sicer pa bomo spregovorili še o razstavi Alana Hranitelja v Bruslju ter o razstavi z naslovom Ljubi, ne ljubi v Mariboru.
Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Nocoj si zgodbo v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor lahko v Ljubljani ogledate na Kongresnem trgu v okviru Festivala Ljubljana. V današnji oddaji pa se bomo ozrli tudi v Cannes, kjer sta ta konec tedna v spremljevalnih sekcijah premieri doživela tudi oba filma, ki sta slovenski manjšinski koprodukciji – Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović in Telesce Italijanke Laure Samati. Foto: Prizor iz predstave In stoletje bo zardelo: primer Kocber, avtorica fotografije: Barbara Čeferin, izrez fotografije
Kulturno dogajanje ob koncu tedna je zaznamovalo odprtje zadnje iz niza razstav, posvečenih Lojzetu Logarju. Slikar, ki je ključno zaznamoval slovensko likovno umetnost 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja, je v Ljubljani predstavljen s svojim zadnjim ustvarjalnim obdobjem, ko je po dolgi fazi barvne ekspresije ponovno segel po risbi in z njo vztrajal vse do svoje smrti leta 2014. Odpravili smo se tudi na Štajersko. Na Ptuju se drevi začenja že 11. Kino brez stropa, Maribor pa bo jutri v znamenju 5. Letnega kina Minoriti. Predstavili smo včeraj prvič podeljene nagrade za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del in italijanski prevod romana Črni obroč Marija Čuka. foto: Lojze Logar, Iz ciklusa Angeli, 2011–2014, barvni svinčnik na črnem papirju, kolaž dveh slik, izrez fotografije; vir fotografije: Galerija ZDSLU
Svetovno znani tenorist Plácido Domingo je leta 2019 zaradi obtožb številnih žensk o spolnem nadlegovanju in izjavam zaposlenih, ki so bili nadlegovanju priča, odstopil kot direktor losangeleške opere. Njegov nocojšnji nastop na Festivalu Ljubljana prihaja le nekaj mesecev zatem, ko so v javnost prišle zgodbe študentk o spolnem nadlegovanju v univerzitetnem okolju, pa v letu, ko smo dobili redefinicijo kaznivega dejanja posilstva po modelu »samo ja pomeni ja« - zato je odločitev festivala, da ga povabi, naletela na kritike in pozive k bojkotu nastopa pevca. Na festivalu vstopnice za njegov nastop sicer stanejo od 49 do 199 evrov. S festivala so za časnik Mladina svojo odločitev, da pevčev nastop pri nas vendarle bo, upravičili s tem, da navedbe o Domingovem neprimernem vedenju do mlajših žensk »nikoli niso bile predmet kakršnekoli kazenske obtožbe in/ali kazenske obsodbe«, in da so zato trdno prepričani, da so »zavezani slediti domnevi nedolžnosti«. Mnogi organizatorji kulturnih dogodkov v tujini so sodelovanje s pevcem sicer prekinili. Ameriška neprofitna agencija Associated Press pa je zapisala, da je bilo Domingovo osvajanje mlajših žensk v svetu opere »javna skrivnost«.
Po škrbini lanskega leta, ki jo je povzročila pandemija, se je sinoči začel 74. canneski filmski festival. Spregovorili bomo o utrinkih z otvoritvene slovesnosti s častno gostjo Jodie Foster in o začetku tekmovalnega programa. Nato pa bomo pogledali v Neapelj, kjer se na gledališkem festivalu predstavlja tudi slovenska gledališka umetnica Agata Tomšič. Vabimo vas k poslušanju!
jerebika, štrudelj, ples pa še kaj je naslov dramskega besedila Simone Semenič, ki bo nocoj premierno zaživelo na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Iz mariborske založbe Litera pa v našo oddajo prihajata novosti; govorili bomo o pesniških zbirkah Mete Kušar: Zmaj ter Goreča knjiga Miklavža Komelja. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Uhan, izsek
Pripovedovanje je človekova temeljna potreba. Pripovedi lahko sicer najdemo v najrazličnejših medijih, ki nas obkrožajo. Vendar lahko pripovedovanje iz obličja v obličje v človeku prebudi večji domišljijski svet kot z zaslona. Kako močan medij je pripovedovanje, kaže tudi naslov 24. pripovedovalskega festivala, ki so mu dali naslov Metamorfoze in je, kot pravijo, svojevrsten eksperiment. V oddaji tudi o Sosedovem sinu, premieri v Drami SNG Maribor. Igralke in igralci bodo v jeziku Jurčičeve povesti pripovedovali odgovore na vprašanje: "Kaj znači rad imeti, ljubiti?" Začenjajo se festival sodobnih in intermedijskih umetniških praks R.o.R., 5. festival komorne glasbe Sonc in umetniško srečanje Postaja Topolove. Foto: Nada Žgank / Pripovedovalski festival
Balet Povodni mož je slovenski poziv in darilo Evropi in svetu obenem, da se po izkušnji s pandemijo vrnemo k svojim civilizacijskim temeljem in na teh izhodiščih ponovno določimo svoje duhovne in kulturne vrednote, tako v odnosu do narave kot do soljudi, so zapisali na ministrstvu za kulturo. Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bo na Blejskem otoku krstna uprizoritev sodobnega baleta Povodni mož v režiji Edwarda Cluga ter izvedbi Opere in baleta SNG Maribor. Na Kongresnem trgu pa se začenja Ljubljana festival. Odprl ga bo koncert orkestra Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga z dirigentom Valerijem Gergijevim. V oddaji bomo preverili tudi utrip festivala Lent in pogledali v Špeter v Beneško Slovenijo, kjer so predstavili dve novi pesniški zbirki avtoric iz Nadiških dolin Margherite Trusgnach in Antonelle Bukovac.
Najprej si bomo ogledali služenje vojaščine v Jugoslovanski ljudski armadi. Ob 30. obletnici osamosvojitve in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili razstavo Služimo narodu, ki prek osebnih zgodb ponuja pogled v to obdobje preteklosti. Slovenci so služenje vojaškega roka v JLA doživljali različno, pomenilo jim je vse od nujnega zla pa do častne dolžnosti. Vsekakor je dolgo veljalo za iniciacijo v svet odraslosti in je občutno zaznamovalo življenja številnih Slovencev. V oddaji tudi o slovenskem kratkem filmu Sestre, ki bo drevi premierno na ogled v Kinodvoru. Sestre so tri najboljše prijateljice, ki so si zaradi svojega življenjskega sloga pogosto navzkriž z lokalnimi fanti. Film je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Napovedali bomo tudi zadnji koncert sezone Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru programa abonmaja Tutti. Vir fotografije: MNZ Celje
Danes gremo na gledališke odre: drevi bodo v ljubljanski Festivalni dvorani naposled le uprizorili premiero Hlapcev Slovenskega mladinskega gledališča. Prvotno je bila namreč predvidena že v lanskem maju, a je bila zaradi znanih razmer zamaknjena do danes. Pod režijo se podpisuje znana poljska režiserka Maja Kleczewska, strokovnjakinja za klasična dramska besedila, ki jih na oder postavlja zelo sodobno. Tako tudi Cankarjevo satirično dramo vzame za osnovo in ji vmes kaj doda – predvsem se nanaša na sočasne družbeno-politične razmere. Matija Ferlin, hrvaški plesalec in koreograf, ki v produkciji zavoda Emanat tudi v Sloveniji deluje že vrsto let, pa bo nocoj predstavil svoj novi solo: Sad Sam Matthäus. To je četrta predstava iz cikla Sad Sam in ga tudi zaokrožuje; s temami trpljenja, malih smrti in trajanja, ki vse lahko pomagajo, kot pravi Ferlin, k temu, da človek iz trpljenja izstopi, ne nujno zdrav, temveč spremenjen. Osnovna zgradba predstave je, od tod tudi naslov, oratorij Pasijon po Mateju Johanna Sebastiana Bacha. In še v Novo Gorico, kjer bodo v Slovenskem narodnem gledališču premierno uprizorili avtorski projekt Čakam. Nastal je v okviru lani oblikovanega Studia SNG, ki daje gledališčnikom priložnost za ustvarjanje predstav po lastnem izboru. Renata Vidić, režiserka in avtorica temeljnega besedila za predstavo, pove, da je rdeča nit nenehen boj s samim sabo in svetom v katerem živimo. Pri pisanju jo je zanimalo naše notranje doživljanje. Foto (izrez): Asiana Jurca Avci, predstava Hlapci (Slovensko mladinsko gledališče)
Mojca Širok je leta 2018 objavila svoje prvo leposlovno delo, kriminalko Pogodba. V njej je prikazala kompleksno naravo kriminala v italijanski družbi. Letos je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila svojo drugo kriminalko z naslovom Evidenca. Zasnova romana je podobna – tudi v tem romanu sežejo lovke kriminala zelo globoko v preteklost, vse do nekdanje Službe državne varnosti, in zelo visoko v politične vrhove. Hkrati avtorica namigne, da v igro vstopajo novi in še nevarnejši igralci.
Neveljaven email naslov