Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
Minuli teden je zaznamoval mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, na to grozljivo obdobje pa nas likovno opominjajo tudi nekatera dela Bogdana Borčića, enega pomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev na področju slikarstva in grafike, ki je leta 2014 po naročilu Muzeja spominskega obeležja Koncentracijskega taborišča Dachau izdelal grafično mapo In principio erat Dachau – na začetku je bil Dachau. Bogdan Borčić je bil kot sedemnajstletni mladenič leta 1944 interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. O tej svoji travmatični izkušnji je redko govoril, poznavalci njegovega opusa pa opozarjajo, da se ta zrcali v nekaterih motivih njegovega dela, kot so recimo mreže. Svoja prva dela s tematiko koncentracijskega taborišča je ustvaril nekaj let po vojni, s tem grozljivim obdobjem pa se je soočil tudi ob koncu svojega življenja. Grafike in risbe z naslovom Na začetku je bil Dachau so zdaj na ogled v mariborski Sinagogi, ki si je dela za razstavo izposodila iz Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. V drugem delu oddaje pa se ozremo čez mejo s komentarjem Marija Čuka o političnih spremembah, ki vplivajo tudi na počutje slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Foto: Bogdan Borčić, iz cikla In principio erat Dachau, vir: FB stranGalerije Božidar Jakac, izrez fotografije
V času, ko se velika večina šolarjev še vedno šola na daljavo in zato več ur na dan strmi v računalniške zaslone, se kot ena izmed idealnih prostočasnih dejavnosti ponuja branje knjig. To ima v primerjavi z igranjem videoiger, preživljanjem časa na družbenih omrežjih ali gledanjem televizije tudi več prednosti: branje ne spodbuja samo utrjevanja in izboljševanja pismenosti, jezikovne spretnosti in besednega zaklada, ampak tudi razvoj kognitivnih sposobnosti, globljega razumevanja sveta, ustvarjalnost in domišljijo, pomaga vaditi koncentracijo, razvija empatijo in pripomore k tesnejšim odnosom s starši, ki se z otroki o knjigah pogovarjajo ali jim sami berejo. Zbrali smo najzanimivejše knjižne novosti za otroke in mlade v preteklem mesecu, predstavljamo pa tudi nove knjižne projekte, namenjene šolarjem.
Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je znan po številnih knjigah. Bralci Primorskega dnevnika, ki izhaja v Trstu, pa ga poznajo tudi po rednih objavah zapisov, s katerimi se odziva na dogajanje doma in v svetu. Nedavno je izbor teh glos, kot jih sam imenuje, objavil v knjigi, ki je izšla pri založbi Annales koprskega znanstveno-raziskovalnega središča. V oddaji pa še o eni knjigi, in sicer najnovejšemu romanu italijanskega literarnega zvezdnika Paola Giordana Raztrgajmo nebo. V njem, kot je za avtorja značilno, poglobljeno prikazuje medčloveške odnose, gradi psihologijo likov; pred nas pa razgrne zgodbo o odraščanju, ljubezni ter odnosu do religije in narave.
Fotografije Tadeja Vaukmana v bolj ali manj izraziti maniri spremlja eksces; že vse od njegovega umetniškega preboja s projektom Dick Skinners leta 2015, pri katerem je šlo za dokumentarno beleženje norih zabav, skejterske subkulture in prijateljev ob pretepanju, iztrebljanju, bruhanju … Pozneje je Vaukman, verjetno že s serijo Grandheroes, fotografsko zgodbo o svojem odraščanju in življenju pri starih starših, nakazal zasuk k samorefleksiji. Leta 2019 je nato prepričal žirijo za nagrado skupine OHO z avtoportretom; sledila je rezidenca v Združenih državah Amerike, kjer je nastala ideja za razstavo Ritual očiščenja, v kateri se je poudarjeno ukvarjal s seboj in s svojimi težavami; osrediščenje na samorefleksijo je izrazito tudi na aktualni razstavi Vaukmana v ljubljanski Galeriji Škuc, o kateri več v tokratni oddaji ... Foto: ŠKUC / Simao Bessa
Sonja Borus se je kot ena izmed judovskih mladenk med drugo svetovno vojno skupaj s konvojem tako imenovanih Joškovih otrok prebijala v Palestino, prej pa skrivala in prebivala med drugim tudi v Sloveniji. »Moj moto je bil optimizem, ki sem ga v sebi nosila na celotni življenjski poti. Zmeraj sem vedela, da me v prihodnosti čaka boljše življenje. Bili so tudi trenutki, ko sem mislila, da bom morala vse opustiti, toda prav ta notranja iskra mi je rekla, da bo vedno vse dobro,« je zapisala leta 2011, pri 84 letih, ko so njeni zapiski v knjižni obliki prvič izšli. Starši so jo, da bi jo obvarovali pred usodo zapornikov v koncentracijskem taborišču, zaupali sionistični organizaciji Alija za otroke in mladino. Tam je zanjo in za nekaj deset drugih otrok skrb prevzel 20-letni Hrvat Joško Indig, ki je vse preizkušnje na njihovi poti do Palestine popisal v knjigi, ki je leta 2018 izšla v slovenskem prevodu z naslovom Joškovi otroci (Založba ZRC). Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta dve leti pozneje je pri isti založbi v prevodu dr. Jaše Drnovška Sonjin dnevnik zdaj izšel tudi v slovenščini.
Pronicljivi mislec in naš veliki pisatelj Boris Pahor, predvsem pa njegova taboriščna izkušnja, je v središču dokumentarnega filma BBC-ja s pomenljivim naslovom Mož, ki je preveč videl. Slovensko premiero bo film nocoj, večer pred mednarodnim dnevom spomina na žrtve holokavsta, doživel na Televiziji Slovenija. O tem, kako je potekalo snemanje filma in kako je prišlo do sodelovanja med BBC-jem in Pahorjem, bo več povedala Neva Zajc, ki je sodelovala pri nastajanju dokumentarca. V oddaji pa tudi o knjižni novosti. Pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla zbirka kratkih zgodb z zanimivim, morda celo skrivnostnim naslovom Prepozno, pozneje. Napisal jo je Marko Golja, ki ni samo pisatelj, temveč tudi sodelavec Uredništva za kulturo našega 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Foto: MMC / Emil Grbac
Verjetno ne bomo nikoli dovolj pozorni na pasti lastnih prepričanj. K refleksiji nas lahko spodbudi razstava Ane Sluga Disonanca prostora (vstop), ki je na ogled v galeriji Kresija. Serija slik velikega formata postavlja v ospredje problematiko družbenega konflikta. O problemih šolskega sistema, pravic in dolžnosti učiteljev, staršev in učencev pa lahko razmišljamo ob predstavi Gorazdov vozel ameriške dramatičarke Johnne Adams, ki pripoveduje o žgočem problemu samomora med najstniki. V interni premieri so jo uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, za širšo javnost pa jo bodo, ko bo mogoče. Vir fotografije: ljubljana.si
Jutri se lahko odprejo knjižnice, muzeji in galerije v statističnih regijah z bolj ugodno epidemiološko sliko. Med razstavami, ki si jo bo mogoče ogledati v prihodnjih dneh, izpostavljamo Babilonski stolp koroškega akademskega slikarja Stanislava Makuca v Galeriji Ravne. Aleš Berger pa je predstavil prevod prelomne pesniške zbirke Alkoholi Guillauma Apollinaira, ki sodi med najpomembnejše lirike v književnosti 20. stoletja.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo drevi ob 20. uri premiera plesne predstave Tri sestre. Ta je, kot pove režiser in koreograf Gregor Luštek, nekakšen negativ drame, ki jo je na začetku 20. stoletja napisal Anton Pavlovič Čehov. Mednarodni avtorski in raziskovalni projekt temelji na osebnih izpovedih treh umetnic, ki so iz drugih okolij zaradi ljubezni prišle živet v Slovenijo. Ob spominih na preteklost so v ospredje postavljeni partnerski odnosi. V Svetu kulture tudi o sedmi umetnosti – danes se na spletu začne 32. tržaški filmski festival. To je odlična novica za vse ljubitelje filma v Italiji – na daljavo si bodo namreč lahko ogledali izbor najboljših iz srednje in vzhodne Evrope, tudi slovenskih. Danes pa še nekaj o svojevrstni gledališki pobudi, ki te dni gostuje na Videmskem v Furlaniji-Julijski krajini in na inovativen način briše mejo med virtualnostjo in resničnostjo. Vabljeni v našo družbo! Foto: Barbara Čeferin
V obdobju zaprtja kinematografov si morajo ljudje drugje ogledati filme in drugo avdiovizualno produkcijo, na primer na spletnih, pretočnih platformah, ki pridobivajo vedno več gledalcev, pa tudi na televizijskih programih. Televizija Slovenija je ena redkih nacionalnih televizij, ki gledalcem ponuja kakovosten, tudi izredno mednarodno zasnovan filmski program. Poleg tega ob petkih zvečer ponuja redni kinotečni termin, v katerem predvaja klasike svetovne kinematografije. V oddaji pa danes tudi o načrtovani prenovi Narodnega doma pri Svetem Ivanu, nekdaj povsem slovenski vasi, ki je danes skorajda že središče Trsta. Narodni dom pri Svetem Ivanu je doživel enako usodo kot osrednji tržaški – požgali so ga fašisti – po dolgih letih pa naj bi kmalu zaživel v prenovljeni podobi. Foto: Pixabay
Leta 1991 je v središču Ljubljane Tovarna Rog zaustavila proizvodnjo koles. Zapuščeni industrijski kompleks je več let propadal, leta 2006 pa so ga zasedle študentke in študenti, umetnice in umetniki in aktivistke in aktivisti. Ti so prostore zavarovali, očistili in uredili in v Rogu so se pričele odvijati različne dejavnosti: vzpostavili so socialni center političnih aktivistov, ki se ukvarja s pravicami delavcev, izbrisanih, prekarcev, beguncev, začeli redno organizirati humanistične seminarje, predavanja, debate, filmske večere, performanse, treninge borilnih veščin, glasbene dogodke, uredili umetniške ateljeje in še in še. Na Mestni občini Ljubljana so leta 2016 napovedali rušenje kompleksa, revitalizacija pa naj bi obsegala prenovo in preureditev nekdanje tovarne v Center Rog. Tamkajšnje uporabnike so tedaj ob peti uri zjutraj poskusili deložirati, a so jim Rogovci to preprečili, tudi z gibanjem Ohranimo tovarno Rog, ki meni, da bi morala MOL na območju avtonomnega kulturnega centra graditi, ne pa rušiti.
Pod okriljem Unesca se je danes začel 18. Mednarodni teden zvoka z bogatim programom, ki razpira ključna vprašanja od ekologije in javnega zdravja, urbanizma, do dinamike družbenih in političnih odnosov. Morda se nam tema zvoka izmika tudi zato, ker zaznavanje plasti zvočnosti sveta, ki nas obdaja, zahteva čas in določeno stopnjo občutljivosti. Tako razmišlja prof. dr. Nicolas Rémy, soorganizator mednarodnega simpozija Zimska šola, ki se je začel danes je hkrati tudi prvi dogodek multidisciplinarnega in mednarodnega projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija. V oddaji pa predstavljamo tudi mlado kamerunsko pisateljico Djaili Amadou Amal, ki je z romanom Nepotrpežljivke največje presenečenje letošnjega jagodnega izbora nominirancev za najprestižnejšo francosko književno nagrado Le prix Goncourt. Foto: Pixabay
Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po priimkih in posestih oziroma hišah. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše? No, to ni povsem jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na priimek ali obratno. Hišne številke, ki so nam danes nekaj samoumevnega, ne segajo daleč v preteklost. Veliko dlje nazaj pa segajo prav hišna imena, ki so bila pogosto imenovana po gospodarjih, npr. Pr Ton – Pri Antonu, po svetnikih, Pr Jur – Pri Juriju, ali pa po drugih značilnosti časa, kulture in kraja, kjer so zgradili domačijo. Hišna imena so tako bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o tem v današnjem Svetu kulture, v katerem bomo napovedali jutrišnji dopoldanski dogodek v Slovenski filharmoniji – tretji koncert letošnjega Družinskega abonmaja. S tem želi Slovenska filharmonija svoje koncerte približati mlajšim poslušalcem ter njihovim družinam. Zaradi protikoronskih ukrepov jih je delno zastavila še nekoliko bolj didaktično, tako k poslušanju glasbeniki vabijo tudi osnovnošolce. Mi pa vas vabimo v našo radijsko družbo! vir: hisnaimena.si/Klemen Klinar
Danes v oddaji govorimo o Zgodbah slovenske arhitekture, knjigi, ki je izšla pri založbi Beletrina, napisala pa sta jo Špela Kuhar in Robert Potokar. Predstavljamo tudi razstavo Morgen, v kateri avtorica, vizualna umetnica Nika Ham, na umetniški poligon postavlja človeško telo. Znani so tudi prejemniki zlatih in srebrnih priznanj, ki jih za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
V galeriji Škuc v Ljubljani so postavljena slikarska dela Suzane Brborović in Lucijana Preloga. Suzana in Lucijan nista umetniški tandem, temveč sta umetnika, ki vsak s svojim likovnim izrazom dihata skupni ateljejski zrak. V Leipzigu v Nemčiji. Na razstavi s pomenljivim naslovom the colour of overthinking – barva pretiranega razmišljanja nas vračata k čistemu likovnemu izrazu, osvobojenemu predzgodb, kontekstov in miselnih naporov. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje z naslovom edu.arh: Prakse arhitekturnega izobraževanja, ki med drugim poskuša ponuditi izhodišča za nadaljnjo razpravo o prihodnosti arhitekturnega izobraževanja pri nas. Foto: Klemen Ilovar za Škuc
Ko se je v Ljubljani leta 1821 znašla kopica vladarjev najvplivnejših velesil, se je odprlo vprašanje, zakaj Kranjska nima svojega muzeja. Beseda je dala besedo, baron Žiga Zois pa je s svojim krogom razsvetljencev prešel od besed k dejanjem in na predlog ljubljanskega škofa Avguština Gruberja so kranjski deželni stanovi ustanovili muzej. Ljubljanski kongres Svete alianse je tako eden izmed ključnih razlogov, ki so spodbudili ustanovitev prvega muzeja na Kranjskem, današnji Narodni muzej Slovenije. Za dan njegove ustanovitve se šteje 15. oktober 1821, z današnjim odprtjem 1. dela razstave Muzej skozi zgodovino – najstarejše pridobitve pa vstopajo v leto obeleževanja 200-letnice. Na fotografiji je Repežičeva numizmatična zbirka, ki velja za ustanovno zbirko muzeja. Vir fotografije je Narodni muzej Slovenije, avtor Tomaž Lauko.
Beseda leta je v akciji ZRC SAZU postala karantena, in življenje nam že slabo leto res kroji omejevanje na zasebni prostor ter zapiranje javnega življenja. Od sobote so ponovno zaprta vrata galerij in muzejev po vsej Sloveniji. Številna prizorišča želijo razstave, ki stojijo v zaprtih prostorih, seveda približati s spletnimi vsebinami. To velja tudi za dve razstavi, ki ju predstavljamo v oddaji. V Miheličevi galeriji na Ptuju so razstavili dela Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak, v izolski galeriji Insula pa so postavili razstavo, posvečeno keramiki. Dela Dragice Čadež, Dani Žbontar, Ivana Skubina in Karla Pavlinca so tematsko razvrščena glede na štiri elemente: zemljo, vodo, ogenj in zrak. Foto: Kustosinja Stanka Gačnik je v Miheličevi galeriji združila tri umetnice, vir fotografije: Irena Kodrič Cizerl
V nedeljo na TV zaslone prihaja nova kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, ki so jo posneli po knjižni predlogi, prvih treh romanih Avgusta Demšarja. Več o nadaljevanki v današnji oddaji, v kateri bomo napovedali tudi neposredni prenos koncerta, s katerim se začne cikel Mozartin – nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Foto: TV Slovenija
Spletna razstava Selfi prinaša izvezene avtoportrete žensk, ki so migrirale v Slovenijo. Namen razstave je pomagati migrantkam na poti k večjemu občutku pripadnosti in vključenosti v družbo, nastala pa je kot plod ustvarjalnih delavnic socialne aktivacije, pri katerih sodeluje Zavod za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje Oloop. Danes pa tudi o romanu Hanifa Kureishija Ničla o ostarelem, nekdaj uspešnem filmskem režiserju Waldu. Nedavno je roman v prevodu Zdravka Duše izšel pri založbi Beletrina. Vir foto: Beletrina / Oloop
Da imajo slepi in slabovidni dobro razvit tip je znano, a zanj morajo nenehno vaditi. Eden od odličnih načinov, posebej za otroke, so tipne slikanice – knjige, v katerih so oblike predstavljene z različnimi materiali in teksturami. V Osrednji knjižnici v Kopru so ob koncu leta skupaj s sodelavci s Pedagoške fakultete, italijanske osnovne šole Pier Paolo Vergerio in ducatom pripornikov iz koprskega zapora izdelali več kot sto tipnih slikanic ter jih razposlali po vseh slovenskih knjižnicah. Več o tem dobrem delu v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo posvetili tudi knjigi Zapisi ustavnika v karanteni dr. Andraža Terška, ki je izšla v zbirki Dokumenta pri založbi Sanje. Z zbranimi besedili je dr. Teršek ponovno dokazal, da ima empatičen odnos do slehernika in da je hkrati zelo kritičen do potez in odločitev oblasti, od najvišjih pa do vrhov konkretnih institucij. Foto: Radio Koper
Neveljaven email naslov