Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
Dogodek, ki je najbolj zaznamoval leto 2020 je jasen, to je epidemija. Za kako velike razsežnosti gre, kaže tudi raba vseh besed, ki so se ali pojavile na novo ali pa smo jih pogosteje rabili kot kdaj koli prej. Pri akciji za Besedo leta so jih izbrali 11 – za eno izmed njih lahko glasujete do 11. januarja. Preostanek oddaje pa bo v ospredje postavil leposlovno besedo – predstavili bomo literarno biografijo Neže Maurer, ki je nastala ob pesničini 90.letnici ter projekt Iz nekoč v danes. Gre za radijski cikel pravljic iz različnih svetovnih izročil, v katere bodo na valovih našega 3. programa radia Slovenija poslušalce popeljali člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Foto: MMC
Otroška domišljija ne pozna meja in enako bi lahko rekli za pisatelje, ki pišejo zgodbe za otroke in mladino. Te najmlajše bralce popeljejo v svet domišljije, čudežnih junakov in skrivnostnih bitij. Za tiste malo starejše so knjige tudi pomemben vir pridobivanja novega znanja in hkrati prijazne sopotnice, ko se prikrade dolgčas. V letu, ki je zdaj že za nami, je po izboru Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo znak kakovosti zlata hruška prejelo še več mladinskih knjig in založb kot leto pred tem, kar kaže na to, da kakovostnega branja za mlade pri nas res ne manjka. V današnji oddaji pa bomo predstavili tudi novo radijsko igro Pod oblakom jezero, ki je nastala v našem uredništvu igranega programa in pripoveduje o odraščanju sodobne mlade ženske. Foto: Aleksander Lilik za založbo Modrijan
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo preverili, kaj kulturne ustanove ponujajo v ogled in v poslušanje na silvestrski večer. Mestno gledališče ljubljansko je denimo za nocoj pripravilo praznično premiero romantične drame Nejca Gazvode Jazz. Ta bo potekala prek spleta, v spletnem okolju pa bodo nocoj dejavna tudi druga slovenska gledališča. V oddaji pa bomo pogledali tudi v prihodnost, jutri namreč stopi v veljavo Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi. Foto: MGL/Giordani
Kljub omejitvam, ki tudi letošnji konec leta ne prizanašajo galerijskemu dogajanju, lahko ljubitelji kulture kljub vsemu obiščejo nekaj razstavišč v osrednjeslovenski, gorenjski, primorsko-notranjski, goriški in obalno-kraški regiji. Mi se bomo danes med drugim odpravili na razstavo Prešernovih nagrajencev za fotografijo v Kranj, pa na razstavo Stoletnica. Fellini v svetu v Slovensko kinoteko v Ljubljani. Tudi razstava 29 mesecev bojev ob Soči, ki so jo ob 30. obletnici pripravili v Kobariškem muzeju, bo v središču naše pozornosti. S pregledom kulturnih dogodkov bomo potovali še čez mejo, v sosednjo Italijo. Vabljeni v našo družbo. Foto: Kobariški muzej
Jože Plečnik je v začetku 20. stoletja ustvarjal na Dunaju, v Pragi, pozneje pa tudi v Ljubljani in drugje na ozemlju tedanje kraljevine Jugoslavije: v Bosni, Dalmaciji, Beogradu in Zagrebu. Prav tam je pred stotimi leti nastala tudi prva monografija, posvečena njegovemu delu. Izšla je pri založbi Ćelap i Popovac, napisal pa jo je hrvaški umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, ki je promoviral največje umetnike kraljevine SHS. V predgovoru h knjigi, ki vključuje 82 reprodukcij arhitektovih del, je med drugim zapisal, da je Plečnik največji jugoslovanski arhitekt. Ob stoletnici izida monografije, ki vključuje pregled njegovih religioznih del, umetnosti vrta, interierjev in seveda arhitekture, sta jo v slovenščino prevedla Ajda Bračič in Matevž Granda.
V drugi polovici decembra v naše poštne nabiralnike priromajo novoletne voščilnice – nekatere kupljene, druge narejene doma. Da gre včasih za prava majhna umetniška dela, pa dokazuje spletna razstava Galerije Božidarja Jakca. Z leti se je v arhivih galerije v Kostanjevici na Krki nabralo precej voščilnic, ki so jih pošiljali umetniki, s katerimi so sodelovali. Virtualni izbor najbolj reprezentativnih kaže na to, da umetniki po večini ne upodabljajo tipično prazničnih motivov, temveč tudi pri voščilnicah srečamo zanje značilne motive – pa naj bo to prepoznavni ptič Vladimirja Makuca ali abstrahirana krajina Lojzeta Spacala. V oddaji pa tudi o razstavi Fuoriscala v ljubljanski galeriji Vžigalica, ki nas opominja na posledice globalnega segrevanja. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Galerija Božidar Jakac
Božič je ena od velikih potrošniških pravljic, v katere verjamemo tudi odrasli, meni Iris Pokovec, ki se z razstavo Menažerija trenutno predstavlja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Tam sta na ogled tudi razstavi Leona Zuodarja z naslovom Noodle in razstava Invader: Grafike na papirju. V oddaji pa bomo predstavili tudi predstavo Nanine pesmi, ki pripoveduje o odraščanju deklice in njenem toplem odnosu z dedkom. Predstava je nastala na osnovi istoimenske pesniške zbirke Franeta Miličinskega - Ježka in je namenjena najmlajšemu občinstvu. Foto: Miran Waldhütter
Sanje imajo včasih to čudno lastnost, da se uresničijo, je naslov pregledne razstave slovenske osamosvojitvene misli. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici se z njo pridružujejo današnji 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo. Spletna razstava ponuja sprehod skozi 150 let zgodovine osamosvojitvene misli v knjigah, časopisih, na plakatih, razglednicah in v drugih dokumentih. V oddaji tudi o projektu Ictus Cordis, v katerem je novomedijski umetnik Januš Aleš Luznar uporabil za glasbeni instrument srce. Ozvočil je srca posameznikov, ki se poklicno ukvarjajo s telesnostjo in zvokom, med njimi nekdanjo športno plezalko Natalijo Gros in igralca Marka Mandića. Fotografija: Prešernov trg, 23.12.1990, vir: Tone Stojko / Muzej novejše zgodovine Slovenije
»Nekaj ožganega grmičevja v pazduhi poletja, / nekaj žajblja, timijan, praprot. / Hudo smo bili žejni. / Hudo smo bili lačni. / Dosti smo pretrpeli. / Nikoli ne bi verjeli, da so lahko ljudje tako kruti. / Nikoli ne bi verjeli, da je naše srce tako vzdržljivo.« Tako se začne pesem Korenine sveta, po kateri je dobil naslov izbor poezije grškega pesnika Janisa Ritsosa, o kateri bomo spregovorili s prevajalko Jeleno Isak Kres. V Svetu kulture bomo osvetili tudi našo véliko pesnico Nežo Maurer, ki danes praznuje 90. rojstni dan in se posvetili še lutkovni predstavi Najprisrčnejši velikan priznane škotske avtorice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja. Vabljeni v našo družbo. Na fotografiji Neža Maurer, foto: Bor Slana / Bobo
Letos je minilo 50 let od smrti slovenskega gledališkega, filmskega in radijskega igralca Staneta Severja, ki je po koncu druge svetovne vojne hitro postal eden najbolj cenjenih pri nas. Pri muzejskem društvu Škofja Loka so zapisali, da so njegove igralske stvaritve vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije do moderne drame pa vse do komedije ter groteske. V treh desetletjih svojega umetniškega ustvarjanja je oblikoval več kot 250 gledaliških in filmskih vlog. Ob tej priložnosti so se na 50. podelitvi gledaliških nagrad sklada Staneta Severja poklonili njegovemu spominu. Loški oder je sicer letos nadomestilo virtualno okolje; tako smo si podelitev nagrad ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič.
V Osrednjeslovenski, Goriški, Obalno-kraški in Gorenjski regiji se odpirajo knjigarne, muzeji in galerije. Predstavili bomo razstavo konceptualnega umetnika Jožeta Baršija, ki v Galeriji P74 tematizira propadanje bežigrajskega stadiona, ter nedeljsko spletno premiero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.
Ljubljana, Nova Gorica, Piran, Ptuj – eno od teh mest bo leta 2025 nosilo laskavi naziv Evropska prestolnica kulture. Katero od slovenskih mest se bo pridružilo nemškemu Chemnitzu, ki ga je strokovni svet že izbral, bo znano jutri popoldne. Danes pa vam predstavljamo zastavljene programe mest, ki so se konec febuarja uvrstila v ožji izbor za EPK 2025.
Danes mineva 250 let od rojstva velikega skladatelja Ludwiga van Beethovna, spominu nanj in na njegovo delo namenjamo prvi del današnje oddaje. V drugem delu pa predstavljamo prejemnico Nodierjeve nagrade za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino in napovedujemo spletno štiridnevno predstavo Čar hudega v produkciji SNG Nova Gorica in Teatra na konfini. (Foto: Sonja Werner)
Madžarski pisatelj in scenarist Lászlo Krasznahorkai se je že z romanesknim prvencem Satanov tango leta 1985 prebil med pomembne sodobne madžarske književnike. Najbrž je sloves romana še presegel epski umetniški film Sátántangó, ki je nastal slabih deset let pozneje in ki ga vedno znova uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Posnel ga je režiser Béla Tarr, ki je tudi nekatere svoje druge filme posnel po Krasznahorkaijevih literarnih predlogah. Pri založbi Beletrina je zdaj izšla zbirka pisateljeve kratke proze z naslovom Svet gre naprej, ki jo je v slovenščino prevedla Marjanca Mihelič. »Filozofsko navdihnjena zbirka se ukvarja z liki, ki so na različne načine potisnjeni do roba sveta. Zgodbe se pnejo v dolgih stavkih, ki so za avtorja značilni in so ga skozi opus že uveljavili kot kultno literarno figuro, nenavadna knjiga pa izrisuje nedoumljivo zapletenost sveta, ki jo lahko malo razgrnemo le skozi pripoved,« so ob tej priložnosti zapisali pri založbi.
Lahko alkohol pozdravi krizo srednjih let? je rahlo provokativno vprašanje v ospredju danskega filma Nažgani, ki je v soboto slavil na 33. podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. Film režiserja in soscenarista Thomasa Vinterberga Nažgani je prejel nagrade za najboljši film, režijo, scenarij in najboljšega evropskega igralca – to je postal Mads Mikkelsen. V drugem delu oddaje pa bomo predstavili knjigo Benetke, pomorska republika, ki zajema zgodovinski lok Beneške republike vse od nastanka v zgodnjem srednjem veku do propada konec 18. stoletja. Foto: Liffe, Slovenska matica
Sto petdeset akademikov iz Evrope, Združenih držav Amerike in drugod po svetu je podpisalo odprto pismo slovenskemu premierju Janezu Janši. V njem izražajo zaskrbljenost za avtonomijo znanstvenikov in akademikov v Sloveniji. V zvezi s temi opozorili so v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili spletni pogovor z naslovom Čemu služijo muzeji in galerije danes – javnosti ali samovolji ministra za kulturo? Medtem pa sta iz upravnega odbora slovenskega centra PEN izstopila novinar in sociolog Bernard Nežmah ter novinarka in publicistka Mimi Podkrižnik. V oddaji tudi o začetkih organiziranega likovnega delovanja v Sloveniji. V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili spominsko razstavo o umetnikih, ki so sodelovali na prvi umetniški razstavi mariborskega Umetniškega kluba Grohar leta 1920. V prostorih kulturnega središča Lojzeta Bratuža v Gorici pa predstavljajo 14 grafičnih ustvarjalcev, Slovencev v Italiji.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic, ko obeležujemo 72 let sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, danes v oddaji najprej predstavljamo spletno razstavo Nike Autor in Obzorniške fronte z naslovom We Have too Much Things in Heart. Pripravili so jo v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Novi Gorici pa se nocoj ob 20h začenja 21. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki se letos zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s Covid-19 v celoti seli na splet.
»Solidarnost je pojem, ki je bil povezan s težko zgodovino in velikokrat tudi politično motiviran. Tu pa gre za nov koncept solidarnosti, ki se sklicuje na raznolikost, na brezpogojno solidarnost brez razloga in iz tega sledi, da se zavedamo lastne ranljivosti.« Tako pove kuratorka Felicitas Thun-Hohenstein ob razstavi Ko gesta postane dogodek v Künstlerhausu na Dunaju. Na njej sodeluje 16 umetnic iz Avstrije in Slovenije. Pripravili so jo skupaj z Mestno galerijo Ljubljana, sokuratorka je Alenka Gregorič. Gre za enega večjih projektov v okviru Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija. V današnjem Svetu kulture še o razstavi v ljubljanski galeriji Kresija: ''Nagačenci'' je nekoliko humorno svojo razstavo poimenoval Natan Esku, znan predvsem kot oblikovalec in ilustrator, sicer pa ustvarjalec v različnih medijih, ki nenehno preizkuša nove materiale in tehnike. Tokrat je svoje značilne oblike in barve preselil na tekstilne objekte, ki polnijo prostor. Foto: razstava Ko gesta postane dogodek, vir MGML
Današnjo oddajo bomo posebej posvetili mlajšemu občinstvu, a vse, kar bomo predstavili, je mamljivo tudi za odrasle. Začeli bomo s filmom – še do jutri si namreč lahko na spletu ogledate kaj iz programa letošnjega festivala animiranega filma Animateka. Predstavili bomo tri sklope, ki so namenjeni otrokom. Pa še v zgodovino bomo pogledali: letos mineva pol tisočletja od rojstva Adama Bohoriča, očeta prve slovenske slovnice Zimske urice. In kdove ali bi Bohorič in Jurij Dalmatin, ki je v slovenski jezik prevedel Biblijo, imela kaj proti, ko bi izvedela, da bosta postala junaka hudomušnega stripa s pomenljivim naslovom Reformatorji v stripu? Ta je izšel pri založbi Škrateljc, pripravila pa sta ga ilustrator Jaka Vukotič in pisec Boštjan Gorenc Pižama ob pomoči jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Kozma Ahačiča. Na sliki: Izrez naslovnice stripa Reformatorji v stripu (foto: Žiga Bratoš)
»Esejisti in esejistke so kot nekakšne ogrožene živali, saj lahko svoje bisere zaupajo le predanim in zavzetim bralcem,« so o letošnji usmeritvi festivala Prepišna Literatura zapisali pri založbi LUD Literatura. Festival bo letos seveda v spletni obliki, na youtube kanalu založbe bo na ogled več dogodkov, ki so povezani z esejistiko. V oddaji pa bomo prelistali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov