Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
Madžarski pisatelj in scenarist Lászlo Krasznahorkai se je že z romanesknim prvencem Satanov tango leta 1985 prebil med pomembne sodobne madžarske književnike. Najbrž je sloves romana še presegel epski umetniški film Sátántangó, ki je nastal slabih deset let pozneje in ki ga vedno znova uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Posnel ga je režiser Béla Tarr, ki je tudi nekatere svoje druge filme posnel po Krasznahorkaijevih literarnih predlogah. Pri založbi Beletrina je zdaj izšla zbirka pisateljeve kratke proze z naslovom Svet gre naprej, ki jo je v slovenščino prevedla Marjanca Mihelič. »Filozofsko navdihnjena zbirka se ukvarja z liki, ki so na različne načine potisnjeni do roba sveta. Zgodbe se pnejo v dolgih stavkih, ki so za avtorja značilni in so ga skozi opus že uveljavili kot kultno literarno figuro, nenavadna knjiga pa izrisuje nedoumljivo zapletenost sveta, ki jo lahko malo razgrnemo le skozi pripoved,« so ob tej priložnosti zapisali pri založbi.
Lahko alkohol pozdravi krizo srednjih let? je rahlo provokativno vprašanje v ospredju danskega filma Nažgani, ki je v soboto slavil na 33. podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. Film režiserja in soscenarista Thomasa Vinterberga Nažgani je prejel nagrade za najboljši film, režijo, scenarij in najboljšega evropskega igralca – to je postal Mads Mikkelsen. V drugem delu oddaje pa bomo predstavili knjigo Benetke, pomorska republika, ki zajema zgodovinski lok Beneške republike vse od nastanka v zgodnjem srednjem veku do propada konec 18. stoletja. Foto: Liffe, Slovenska matica
Sto petdeset akademikov iz Evrope, Združenih držav Amerike in drugod po svetu je podpisalo odprto pismo slovenskemu premierju Janezu Janši. V njem izražajo zaskrbljenost za avtonomijo znanstvenikov in akademikov v Sloveniji. V zvezi s temi opozorili so v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili spletni pogovor z naslovom Čemu služijo muzeji in galerije danes – javnosti ali samovolji ministra za kulturo? Medtem pa sta iz upravnega odbora slovenskega centra PEN izstopila novinar in sociolog Bernard Nežmah ter novinarka in publicistka Mimi Podkrižnik. V oddaji tudi o začetkih organiziranega likovnega delovanja v Sloveniji. V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili spominsko razstavo o umetnikih, ki so sodelovali na prvi umetniški razstavi mariborskega Umetniškega kluba Grohar leta 1920. V prostorih kulturnega središča Lojzeta Bratuža v Gorici pa predstavljajo 14 grafičnih ustvarjalcev, Slovencev v Italiji.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic, ko obeležujemo 72 let sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, danes v oddaji najprej predstavljamo spletno razstavo Nike Autor in Obzorniške fronte z naslovom We Have too Much Things in Heart. Pripravili so jo v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Novi Gorici pa se nocoj ob 20h začenja 21. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki se letos zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s Covid-19 v celoti seli na splet.
»Solidarnost je pojem, ki je bil povezan s težko zgodovino in velikokrat tudi politično motiviran. Tu pa gre za nov koncept solidarnosti, ki se sklicuje na raznolikost, na brezpogojno solidarnost brez razloga in iz tega sledi, da se zavedamo lastne ranljivosti.« Tako pove kuratorka Felicitas Thun-Hohenstein ob razstavi Ko gesta postane dogodek v Künstlerhausu na Dunaju. Na njej sodeluje 16 umetnic iz Avstrije in Slovenije. Pripravili so jo skupaj z Mestno galerijo Ljubljana, sokuratorka je Alenka Gregorič. Gre za enega večjih projektov v okviru Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija. V današnjem Svetu kulture še o razstavi v ljubljanski galeriji Kresija: ''Nagačenci'' je nekoliko humorno svojo razstavo poimenoval Natan Esku, znan predvsem kot oblikovalec in ilustrator, sicer pa ustvarjalec v različnih medijih, ki nenehno preizkuša nove materiale in tehnike. Tokrat je svoje značilne oblike in barve preselil na tekstilne objekte, ki polnijo prostor. Foto: razstava Ko gesta postane dogodek, vir MGML
Današnjo oddajo bomo posebej posvetili mlajšemu občinstvu, a vse, kar bomo predstavili, je mamljivo tudi za odrasle. Začeli bomo s filmom – še do jutri si namreč lahko na spletu ogledate kaj iz programa letošnjega festivala animiranega filma Animateka. Predstavili bomo tri sklope, ki so namenjeni otrokom. Pa še v zgodovino bomo pogledali: letos mineva pol tisočletja od rojstva Adama Bohoriča, očeta prve slovenske slovnice Zimske urice. In kdove ali bi Bohorič in Jurij Dalmatin, ki je v slovenski jezik prevedel Biblijo, imela kaj proti, ko bi izvedela, da bosta postala junaka hudomušnega stripa s pomenljivim naslovom Reformatorji v stripu? Ta je izšel pri založbi Škrateljc, pripravila pa sta ga ilustrator Jaka Vukotič in pisec Boštjan Gorenc Pižama ob pomoči jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Kozma Ahačiča. Na sliki: Izrez naslovnice stripa Reformatorji v stripu (foto: Žiga Bratoš)
»Esejisti in esejistke so kot nekakšne ogrožene živali, saj lahko svoje bisere zaupajo le predanim in zavzetim bralcem,« so o letošnji usmeritvi festivala Prepišna Literatura zapisali pri založbi LUD Literatura. Festival bo letos seveda v spletni obliki, na youtube kanalu založbe bo na ogled več dogodkov, ki so povezani z esejistiko. V oddaji pa bomo prelistali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce. Foto: Pixabay
Koreografinja in plesalka Leja Jurišić ter pesnik, umetnostni zgodovinar in esejist Miklavž Komelj v teh dneh predstavljata prvi skupni projekt z naslovom Ni mogoče čakati zaman. Ni mogoče čakati zaman je tripartitno delo, sestavljeno iz dramske pesnitve, knjige slik in predstave. Ker pri oblikovanju končnega umetniškega dela nista želela sprejemati kompromisov, sta ustvarjala avtonomno. Danes bo v sodelovanju gledališča Glej in Pekinpaha tako premiera predstave Leje Jurišić, pri založbi Pekinpah pa sta izšli tudi knjiga slik in statični misterij Miklavža Komelja. S projektom Jurišić zaokrožuje trilogijo duetov: sodelovala je že z Markom Mandićem (Skupaj, 2018) in Milkom Lazarjem (De facto, 2019).
3. december je že tradicionalno kulturno pester ali bolje vesel in prešeren. Na Ta veseli dan kulture namreč obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna, ki se je 3. decembra leta 1800 rodil v Vrbi, torej pred točno 220 leti. Naša pozornost bo danes usmerjena prav na Prešerna in prevod njegovih pesmi v italijanščino, ki je delo Mirana Košute. Nekaj minut pa bomo namenili tudi dogajanju, ki so ga za ta neuradni kulturni praznik pripravile različne ustanove po Sloveniji. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Po dveh letih priprav sta se umetnika Mark Požlep in Francoz Maxim Berthou s šestmetrskim parnikom odpravila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobna ameriško družbo v najbolj tipičnem, skoraj mitološkem okolju Združenih držav. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) ponuja posebna spletna razstava ljubljanske Galerije Gallery. V Kulturnem domu v Gorici, ki deluje že 39 let, pa so ta jubilej proslavili z odprtjem razstave uveljavljenega likovnega mojstra Klavdija Palčiča. Hkrati je bil to tudi poklon tržaškemu umetniku ob njegovem 80-tem rojstnem dnevu. Vabljeni v našo družbo. Foto: posnetek zaslona spletne razstave Southwind E1, Galerija Gallery (https://www.galerijagallery.com/spletna-razstava/southwind-e01)
Francoski pisatelj David Diop je prejemnik Goncourtove nagrade Slovenije 2019 po izboru slovenskih študentov francoščine. Avtorja, čigar roman Več kot brat lahko v prevodu Janine Kos beremo tudi v slovenščini, smo imeli priložnost pobliže spoznati na e-slovenskem knjižnem sejmu, pozornost pa mu namenjamo tudi v današnji oddaji. V tej se bomo dotaknili tudi druge knjige spominov tržaškega pesnika Miroslava Košute. Naslov Na zmajevih krilih je avtor podnaslovil z »ljubljanski mozaik«, kajti spomini so od začetka do konca namenjeni njegovim ljubljanskim letom. Ob literaturi se bomo posvetili tudi glasbi. Napovedali bomo današnji spletni koncert, ki je nastal v koprodukciji Foruma nove glasbe s Slowindom. Spomnimo, ko je festival Slowind pred dvema letoma zaradi umika Ministrstva za kulturo iz financiranja po dvajsetih letih naznanil konec svojih jesenskih festivalov, je nastala pobuda za nadaljevanje te pomembne dediščine. Tako je letos nastal Forum nove glasbe, ki bo svojo pot v pomenljivi koprodukciji s Slowindom začel prav z današnjim koncertom v Slovenski filharmoniji.
Satira o pobegli kravi je med priporočili letošnjega programa festivala animiranega filma Animateka. Ta se bo seveda odvijal na spletu, a do 9. decembra kljub temu na ogled ponuja sedem celovečercev in kar 225 kratkih animiranih filmov. Nocoj pa bo na spletni strani Kina Šiška premierno na ogled tudi film Y?, ki dokumentira nenavadno pot v ZDA. Štirje avtorji projekta so se namreč tja odpravili z avtomobilom yugo, da bi tako razmišljali o simbolih, mitih, dejstvih in spominih, ki se še danes vežejo na ta avtomobil. Foto: Projekt Y?
Španija bo častna gostja na Slovenskem knjižnem sejmu prihodnje leto, zato more Pogled na Španijo, kot so naslovili pogovor o španskem založništvu na letošnjem, odpreti možnosti za razmislek o sodelovanju naših založnikov in avtorjev s tem velikanskim knjižnim trgom. V današnji oddaji tudi o jutrišnji premieri v SNG Nova Gorica. Neposredni spletni prenos predstave Janko in Metka bo to, pravljice, ki jo lahko razumemo kot metaforo človeškega odraščanja. Tokratno izvedbo je režiral Andrej Jus, posebnost pa je, da niso uporabili nobenih besed, tako izstopijo kostumi, scenografija, glasba, igralski gib. V Svetu kulture še o nocojšnjem koncertu v Slovenski filharmoniji z naslovom Veličastno in mogočno, izvrstno in čudovito 2 iz cikla Drugi val filharmoničnih spletnih koncertov, ki ga bo moč spremljati v neposrednem prenosu. Celoten koncert je posvečen ustvarjanju Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sliki: izrez grafike 36. Slovenskega knjižnega sejma
Pisalo se je leto 1968 ... svet se je dvignil na noge in pisal zgodovino. Tudi pri nas. O zgodbah ljubljanskega študentskega gibanja med letoma 1964 in 1974 lahko beremo v zborniku z naslovom 1968: čas upora, upanja in domišljije, ki je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavili bomo tudi prevod cikla romanov Patrick Melrose. Britanski pisatelj in novinar Edward St Aubyn ga je napisal na podlagi svojih življenjskih izkušenj, ob odraščanju ob hudih otroških travmah, ki so jih povzročile spolne zlorabe in uživanje drog. Njegovo delo je doživelo televizijsko priredbo in bilo nominirano za Bookerjevo in Guardianovo nagrado. Romaneskni lik Patricka Melrosa pa je neki novinar časnika Guardian označil za »Hamleta na heroinu«.
Pesnik in dramatik Ivo Svetina je v svojih delih pogosto črpal iz izročila starodavnih kultur – od Babilona in antične Grčije do stare arabske in perzijske kulture, tibetanskega budizma in še česa. S poetičnim romanom Malabar, ki je nedavno izšel pri založbi Miš, se je podal v jugozahodno Indijo, pri tem je, kot navaja že v uvodu, za izhodišče vzel potopis portugalskega pomorščaka Duarteja Barbose izpred petih stoletij in ga zgnetel v skupno pripoved z notranje razbolelim individuumom 21. stoletja, ki ga nenehno mučijo vprašanja o ljubezni, praznini, smislu in ustvarjanju. V Svetu kulture pa tudi o navzočnosti slovenskih založb v Italiji na letošnjem spletnem knjižnem sejmu in njihovem spopadanju s spremenjenimi pravili igre, ki jih narekuje pandemija covida-19. Vir foto: Bobo
Strast do zgodovine, raziskovanja in knjig ter visoki kriteriji me vodijo vsa leta. Tako o svojem delovanju pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemen in samosvoj založniški opus. Nagrado je prejel ob včerajšnjem odprtju slovenskega knjižnega sejma, podeljuje pa jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. V današnji oddaji pa tudi o knjigi Muriel Barbery Ena sama vrtnica. Foto: Radio Maribor, Boštjan Lah
Tokrat o nagrajencih 31. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala in o prihodnosti spletnih filmskih festivalov s programskim direktorjem Liffa Simonom Popkom. Danes se – prav tako na spletu – začenja Slovenski knjižni sejem; otvoritveni nagovor ima pesnik Niko Grafenauer, ki bo na sejmu praznoval 80. rojstni dan.
Zajezitveni ukrepi dodobra krojijo izvedbeno plat kulturnih dogodkov. Alternativa, h kateri se večina kulturnih ustanov in društev zateka, je splet, ki ponuja možnost vzdrževanja stika z občinstvom. Tega si med številnimi akterji želita tudi letošnji CoFestival, ki se je začel dopoldne, in Slovenska filharmonija. Program prvega dela CoFestivala, ki torej poteka spletno, bomo podrobneje predstavili v pogovoru z eno od članic kuratorske ekipe Dragano Alfirević, napovedali pa bomo tudi koncerta Cyber abonmaja Slovenske filharmonije. Ta prinaša videoprenose in neposredne radijske prenose koncertov komornih sestavov. Foto: Kino Šiška (detajl)
Danes v oddaji predstavljamo knjigo italijanskega pisatelja Giovannija Dozzinija, ki v svojem romanu Spredaj je hodil Baboucar prikazuje vsakdanjik mladih afriških prosilcev za azil v italijanski pokrajini Perugia. V Narodni in univerzitetni knjižici so kot prvi v Sloveniji, že v času prvega vala okužb s koronavirusom, začeli s postopki za nakup sterilizatorja knjižničnega gradiva. Dve taki napravi sta zdaj brezplačno na voljo vsem uporabnikom NUK-ovih storitev. In še pogled k sosedom: Milano je v središču italijanske javnosti ne samo zaradi kovida, temveč tudi zaradi razstave, ki naj bi jo za množičen ogled odprli v kraljevi palači 3. decembra. Gre za razstavo o ruskih umetnicah.
Danes v oddaji predstavljamo knjigo italijanskega pisatelja Giovannija Dozzinija, ki v svojem romanu Spredaj je hodil Baboucar prikazuje vsakdanjik mladih afriških prosilcev za azil v italijanski pokrajini Perugia. V Narodni in univerzitetni knjižici so kot prvi v Sloveniji, že v času prvega vala okužb s koronavirusom, začeli s postopki za nakup sterilizatorja knjižničnega gradiva. Dve taki napravi sta zdaj brezplačno na voljo vsem uporabnikom NUK-ovih storitev. In še pogled k sosedom: Milano je v središču italijanske javnosti ne samo zaradi kovida, temveč tudi zaradi razstave, ki naj bi jo za množičen ogled odprli v kraljevi palači 3. decembra. Gre za razstavo o ruskih umetnicah.
Neveljaven email naslov