Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3696 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


04.01.2021

Zlata hruška 2020 in radijska igra Pod oblakom jezero

Otroška domišljija ne pozna meja in enako bi lahko rekli za pisatelje, ki pišejo zgodbe za otroke in mladino. Te najmlajše bralce popeljejo v svet domišljije, čudežnih junakov in skrivnostnih bitij. Za tiste malo starejše so knjige tudi pomemben vir pridobivanja novega znanja in hkrati prijazne sopotnice, ko se prikrade dolgčas. V letu, ki je zdaj že za nami, je po izboru Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo znak kakovosti zlata hruška prejelo še več mladinskih knjig in založb kot leto pred tem, kar kaže na to, da kakovostnega branja za mlade pri nas res ne manjka. V današnji oddaji pa bomo predstavili tudi novo radijsko igro Pod oblakom jezero, ki je nastala v našem uredništvu igranega programa in pripoveduje o odraščanju sodobne mlade ženske. Foto: Aleksander Lilik za založbo Modrijan


31.12.2020

Kultura na silvestrovo

V zadnji oddaji letošnjega leta bomo preverili, kaj kulturne ustanove ponujajo v ogled in v poslušanje na silvestrski večer. Mestno gledališče ljubljansko je denimo za nocoj pripravilo praznično premiero romantične drame Nejca Gazvode Jazz. Ta bo potekala prek spleta, v spletnem okolju pa bodo nocoj dejavna tudi druga slovenska gledališča. V oddaji pa bomo pogledali tudi v prihodnost, jutri namreč stopi v veljavo Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi. Foto: MGL/Giordani


30.12.2020

Razstave po Sloveniji in kulturni skok v Italijo

Kljub omejitvam, ki tudi letošnji konec leta ne prizanašajo galerijskemu dogajanju, lahko ljubitelji kulture kljub vsemu obiščejo nekaj razstavišč v osrednjeslovenski, gorenjski, primorsko-notranjski, goriški in obalno-kraški regiji. Mi se bomo danes med drugim odpravili na razstavo Prešernovih nagrajencev za fotografijo v Kranj, pa na razstavo Stoletnica. Fellini v svetu v Slovensko kinoteko v Ljubljani. Tudi razstava 29 mesecev bojev ob Soči, ki so jo ob 30. obletnici pripravili v Kobariškem muzeju, bo v središču naše pozornosti. S pregledom kulturnih dogodkov bomo potovali še čez mejo, v sosednjo Italijo. Vabljeni v našo družbo. Foto: Kobariški muzej


29.12.2020

Kosta Strajnić: Jože Plečnik

Jože Plečnik je v začetku 20. stoletja ustvarjal na Dunaju, v Pragi, pozneje pa tudi v Ljubljani in drugje na ozemlju tedanje kraljevine Jugoslavije: v Bosni, Dalmaciji, Beogradu in Zagrebu. Prav tam je pred stotimi leti nastala tudi prva monografija, posvečena njegovemu delu. Izšla je pri založbi Ćelap i Popovac, napisal pa jo je hrvaški umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, ki je promoviral največje umetnike kraljevine SHS. V predgovoru h knjigi, ki vključuje 82 reprodukcij arhitektovih del, je med drugim zapisal, da je Plečnik največji jugoslovanski arhitekt. Ob stoletnici izida monografije, ki vključuje pregled njegovih religioznih del, umetnosti vrta, interierjev in seveda arhitekture, sta jo v slovenščino prevedla Ajda Bračič in Matevž Granda.


28.12.2020

Umetnost novoletnih voščilnic

V drugi polovici decembra v naše poštne nabiralnike priromajo novoletne voščilnice – nekatere kupljene, druge narejene doma. Da gre včasih za prava majhna umetniška dela, pa dokazuje spletna razstava Galerije Božidarja Jakca. Z leti se je v arhivih galerije v Kostanjevici na Krki nabralo precej voščilnic, ki so jih pošiljali umetniki, s katerimi so sodelovali. Virtualni izbor najbolj reprezentativnih kaže na to, da umetniki po večini ne upodabljajo tipično prazničnih motivov, temveč tudi pri voščilnicah srečamo zanje značilne motive – pa naj bo to prepoznavni ptič Vladimirja Makuca ali abstrahirana krajina Lojzeta Spacala. V oddaji pa tudi o razstavi Fuoriscala v ljubljanski galeriji Vžigalica, ki nas opominja na posledice globalnega segrevanja. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Galerija Božidar Jakac


24.12.2020

Nanine pesmi o toplem odnosu med deklico in dedkom

Božič je ena od velikih potrošniških pravljic, v katere verjamemo tudi odrasli, meni Iris Pokovec, ki se z razstavo Menažerija trenutno predstavlja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Tam sta na ogled tudi razstavi Leona Zuodarja z naslovom Noodle in razstava Invader: Grafike na papirju. V oddaji pa bomo predstavili tudi predstavo Nanine pesmi, ki pripoveduje o odraščanju deklice in njenem toplem odnosu z dedkom. Predstava je nastala na osnovi istoimenske pesniške zbirke Franeta Miličinskega - Ježka in je namenjena najmlajšemu občinstvu. Foto: Miran Waldhütter


23.12.2020

»Sanje imajo včasih to čudno lastnost, da se uresničijo.«

Sanje imajo včasih to čudno lastnost, da se uresničijo, je naslov pregledne razstave slovenske osamosvojitvene misli. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici se z njo pridružujejo današnji 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo. Spletna razstava ponuja sprehod skozi 150 let zgodovine osamosvojitvene misli v knjigah, časopisih, na plakatih, razglednicah in v drugih dokumentih. V oddaji tudi o projektu Ictus Cordis, v katerem je novomedijski umetnik Januš Aleš Luznar uporabil za glasbeni instrument srce. Ozvočil je srca posameznikov, ki se poklicno ukvarjajo s telesnostjo in zvokom, med njimi nekdanjo športno plezalko Natalijo Gros in igralca Marka Mandića. Fotografija: Prešernov trg, 23.12.1990, vir: Tone Stojko / Muzej novejše zgodovine Slovenije


22.12.2020

O naši Neži Maurer in o grškem pesniku Janisu Ritsosu

»Nekaj ožganega grmičevja v pazduhi poletja, / nekaj žajblja, timijan, praprot. / Hudo smo bili žejni. / Hudo smo bili lačni. / Dosti smo pretrpeli. / Nikoli ne bi verjeli, da so lahko ljudje tako kruti. / Nikoli ne bi verjeli, da je naše srce tako vzdržljivo.« Tako se začne pesem Korenine sveta, po kateri je dobil naslov izbor poezije grškega pesnika Janisa Ritsosa, o kateri bomo spregovorili s prevajalko Jeleno Isak Kres. V Svetu kulture bomo osvetili tudi našo véliko pesnico Nežo Maurer, ki danes praznuje 90. rojstni dan in se posvetili še lutkovni predstavi Najprisrčnejši velikan priznane škotske avtorice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja. Vabljeni v našo družbo. Na fotografiji Neža Maurer, foto: Bor Slana / Bobo


21.12.2020

Jubilejne Severjeve nagrade

Letos je minilo 50 let od smrti slovenskega gledališkega, filmskega in radijskega igralca Staneta Severja, ki je po koncu druge svetovne vojne hitro postal eden najbolj cenjenih pri nas. Pri muzejskem društvu Škofja Loka so zapisali, da so njegove igralske stvaritve vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije do moderne drame pa vse do komedije ter groteske. V treh desetletjih svojega umetniškega ustvarjanja je oblikoval več kot 250 gledaliških in filmskih vlog. Ob tej priložnosti so se na 50. podelitvi gledaliških nagrad sklada Staneta Severja poklonili njegovemu spominu. Loški oder je sicer letos nadomestilo virtualno okolje; tako smo si podelitev nagrad ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič.


18.12.2020

Razstava v Galeriji P74 in spletna gledališka premiera

V Osrednjeslovenski, Goriški, Obalno-kraški in Gorenjski regiji se odpirajo knjigarne, muzeji in galerije. Predstavili bomo razstavo konceptualnega umetnika Jožeta Baršija, ki v Galeriji P74 tematizira propadanje bežigrajskega stadiona, ter nedeljsko spletno premiero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.


17.12.2020

Ljubljana, Nova Gorica, Piran, Ptuj

Ljubljana, Nova Gorica, Piran, Ptuj – eno od teh mest bo leta 2025 nosilo laskavi naziv Evropska prestolnica kulture. Katero od slovenskih mest se bo pridružilo nemškemu Chemnitzu, ki ga je strokovni svet že izbral, bo znano jutri popoldne. Danes pa vam predstavljamo zastavljene programe mest, ki so se konec febuarja uvrstila v ožji izbor za EPK 2025.


16.12.2020

Ob 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna

Danes mineva 250 let od rojstva velikega skladatelja Ludwiga van Beethovna, spominu nanj in na njegovo delo namenjamo prvi del današnje oddaje. V drugem delu pa predstavljamo prejemnico Nodierjeve nagrade za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino in napovedujemo spletno štiridnevno predstavo Čar hudega v produkciji SNG Nova Gorica in Teatra na konfini. (Foto: Sonja Werner)


15.12.2020

Svet gre naprej

Madžarski pisatelj in scenarist Lászlo Krasznahorkai se je že z romanesknim prvencem Satanov tango leta 1985 prebil med pomembne sodobne madžarske književnike. Najbrž je sloves romana še presegel epski umetniški film Sátántangó, ki je nastal slabih deset let pozneje in ki ga vedno znova uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Posnel ga je režiser Béla Tarr, ki je tudi nekatere svoje druge filme posnel po Krasznahorkaijevih literarnih predlogah. Pri založbi Beletrina je zdaj izšla zbirka pisateljeve kratke proze z naslovom Svet gre naprej, ki jo je v slovenščino prevedla Marjanca Mihelič. »Filozofsko navdihnjena zbirka se ukvarja z liki, ki so na različne načine potisnjeni do roba sveta. Zgodbe se pnejo v dolgih stavkih, ki so za avtorja značilni in so ga skozi opus že uveljavili kot kultno literarno figuro, nenavadna knjiga pa izrisuje nedoumljivo zapletenost sveta, ki jo lahko malo razgrnemo le skozi pripoved,« so ob tej priložnosti zapisali pri založbi.


14.12.2020

Knjiga Benetke, pomorska republika in nagrade Evropske filmske akademije

Lahko alkohol pozdravi krizo srednjih let? je rahlo provokativno vprašanje v ospredju danskega filma Nažgani, ki je v soboto slavil na 33. podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. Film režiserja in soscenarista Thomasa Vinterberga Nažgani je prejel nagrade za najboljši film, režijo, scenarij in najboljšega evropskega igralca – to je postal Mads Mikkelsen. V drugem delu oddaje pa bomo predstavili knjigo Benetke, pomorska republika, ki zajema zgodovinski lok Beneške republike vse od nastanka v zgodnjem srednjem veku do propada konec 18. stoletja. Foto: Liffe, Slovenska matica


11.12.2020

Čemu so namenjeni muzeji in galerije danes – javnosti ali samovolji ministra za kulturo?

Sto petdeset akademikov iz Evrope, Združenih držav Amerike in drugod po svetu je podpisalo odprto pismo slovenskemu premierju Janezu Janši. V njem izražajo zaskrbljenost za avtonomijo znanstvenikov in akademikov v Sloveniji. V zvezi s temi opozorili so v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili spletni pogovor z naslovom Čemu služijo muzeji in galerije danes – javnosti ali samovolji ministra za kulturo? Medtem pa sta iz upravnega odbora slovenskega centra PEN izstopila novinar in sociolog Bernard Nežmah ter novinarka in publicistka Mimi Podkrižnik. V oddaji tudi o začetkih organiziranega likovnega delovanja v Sloveniji. V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili spominsko razstavo o umetnikih, ki so sodelovali na prvi umetniški razstavi mariborskega Umetniškega kluba Grohar leta 1920. V prostorih kulturnega središča Lojzeta Bratuža v Gorici pa predstavljajo 14 grafičnih ustvarjalcev, Slovencev v Italiji.


10.12.2020

Spletna razstava Nike Autor in Obzorniške fronte

Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic, ko obeležujemo 72 let sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, danes v oddaji najprej predstavljamo spletno razstavo Nike Autor in Obzorniške fronte z naslovom We Have too Much Things in Heart. Pripravili so jo v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Novi Gorici pa se nocoj ob 20h začenja 21. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki se letos zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s Covid-19 v celoti seli na splet.


09.12.2020

Ko gesta postane dogodek

»Solidarnost je pojem, ki je bil povezan s težko zgodovino in velikokrat tudi politično motiviran. Tu pa gre za nov koncept solidarnosti, ki se sklicuje na raznolikost, na brezpogojno solidarnost brez razloga in iz tega sledi, da se zavedamo lastne ranljivosti.« Tako pove kuratorka Felicitas Thun-Hohenstein ob razstavi Ko gesta postane dogodek v Künstlerhausu na Dunaju. Na njej sodeluje 16 umetnic iz Avstrije in Slovenije. Pripravili so jo skupaj z Mestno galerijo Ljubljana, sokuratorka je Alenka Gregorič. Gre za enega večjih projektov v okviru Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija. V današnjem Svetu kulture še o razstavi v ljubljanski galeriji Kresija: ''Nagačenci'' je nekoliko humorno svojo razstavo poimenoval Natan Esku, znan predvsem kot oblikovalec in ilustrator, sicer pa ustvarjalec v različnih medijih, ki nenehno preizkuša nove materiale in tehnike. Tokrat je svoje značilne oblike in barve preselil na tekstilne objekte, ki polnijo prostor. Foto: razstava Ko gesta postane dogodek, vir MGML


08.12.2020

Reformatorji v stripu

Današnjo oddajo bomo posebej posvetili mlajšemu občinstvu, a vse, kar bomo predstavili, je mamljivo tudi za odrasle. Začeli bomo s filmom – še do jutri si namreč lahko na spletu ogledate kaj iz programa letošnjega festivala animiranega filma Animateka. Predstavili bomo tri sklope, ki so namenjeni otrokom. Pa še v zgodovino bomo pogledali: letos mineva pol tisočletja od rojstva Adama Bohoriča, očeta prve slovenske slovnice Zimske urice. In kdove ali bi Bohorič in Jurij Dalmatin, ki je v slovenski jezik prevedel Biblijo, imela kaj proti, ko bi izvedela, da bosta postala junaka hudomušnega stripa s pomenljivim naslovom Reformatorji v stripu? Ta je izšel pri založbi Škrateljc, pripravila pa sta ga ilustrator Jaka Vukotič in pisec Boštjan Gorenc Pižama ob pomoči jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Kozma Ahačiča. Na sliki: Izrez naslovnice stripa Reformatorji v stripu (foto: Žiga Bratoš)


07.12.2020

V ospredju festivala Prepišna Literatura letos esejistika

»Esejisti in esejistke so kot nekakšne ogrožene živali, saj lahko svoje bisere zaupajo le predanim in zavzetim bralcem,« so o letošnji usmeritvi festivala Prepišna Literatura zapisali pri založbi LUD Literatura. Festival bo letos seveda v spletni obliki, na youtube kanalu založbe bo na ogled več dogodkov, ki so povezani z esejistiko. V oddaji pa bomo prelistali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce. Foto: Pixabay


04.12.2020

Ni mogoče čakati zaman

Koreografinja in plesalka Leja Jurišić ter pesnik, umetnostni zgodovinar in esejist Miklavž Komelj v teh dneh predstavljata prvi skupni projekt z naslovom Ni mogoče čakati zaman. Ni mogoče čakati zaman je tripartitno delo, sestavljeno iz dramske pesnitve, knjige slik in predstave. Ker pri oblikovanju končnega umetniškega dela nista želela sprejemati kompromisov, sta ustvarjala avtonomno. Danes bo v sodelovanju gledališča Glej in Pekinpaha tako premiera predstave Leje Jurišić, pri založbi Pekinpah pa sta izšli tudi knjiga slik in statični misterij Miklavža Komelja. S projektom Jurišić zaokrožuje trilogijo duetov: sodelovala je že z Markom Mandićem (Skupaj, 2018) in Milkom Lazarjem (De facto, 2019).


Stran 50 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov