Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
3702 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
Služenje vojaškega roka v nekdanji skupni državi je pomenilo podreditev strogemu režimu, hkrati pa so se tkala nova prijateljstva. Pisatelj Jani Virk v svojem desetem romanu Jaka in Vane pripoveduje o dveh, ki sta ostala še dolgo po vojski nerazdružljiva. Podnaslov Zgodba iz osemdesetih takoj umesti dogajanje v desetletje, ko je Jugoslavija začela razpadati, a je bil pridih svobodnosti toliko večji in se je kljub vse večji negotovosti napovedovala svetla prihodnost. Kot doda pisatelj, je to po svoje tudi roman o anarhističnem genu, ki ga človek za svoje preživetje vedno nekaj potrebuje. Naši rojaki so se borili tudi za svoj prostor pod tržaškim soncem. In ko je lani ob stoletnici požiga Narodnega doma že kazalo, da bo ta končno spet naš, se zdaj roki vrnitve nepremičnine v last Slovencem, kljub obljubi italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podaljšujejo v nedogled, opozori Marij Čuk. Foto: Mike Crawford
8. marec je dan, ko se spomnimo, da so ženske pravice izbojevane in da ta boj še ni končan. Da je epidemija še poglobila oziroma izpostavila obstoječe neenakosti, je prepričana tudi kustosinja Urška Repar iz Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so danes odprli spletno razstavo Biti ženska v času korone. Kaj vdova sploh sme, kaj ji je dovoljeno misliti in početi pa je vprašanje v ospredju knjige Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak, presunljive izpovedi o vdovstvu in antropološkem pogledu v vdovstvo žensk, ki jo prav tako predstavljamo v današnji oddaji. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje
Osebne zgodbe soustvarjalcev predstave so izhodišče avtorskega projekta Črna koža, bele maske. Kako so temnopolti sprejeti v naši družbi in kako se spopadajo z rasističnimi izjavami, sta le dve od vprašanj, na katera bodo skozi gledališki jezik odgovarjali ustvarjalci predstave, ki jo režirata Maša Kagao Knez in Ivana Djilas. Drugo poglavje današnje oddaje pa posvečamo književnosti, in sicer antologiji najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše, pod katero se podpisuje literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič. Vabljeni k poslušanju! Foto: APT
V današnji oddaji bomo podrobneje spoznali risoroman ameriškega ilustratorja Petra Kuperja, ki ga je navdihnil pustolovski roman Srce teme Josepha Conrada. Izvedeli boste več o povsem novem slovenskem feminističnem filmskem festivalu, povabili pa vas bomo tudi na nocojšnji koncert iz cikla SMS - Same mogočne skladbe Orkestra slovenske filharmonije.
V Svetu kulture danes o praznini, ki je postala del našega vsakdanjika. Prazne izložbe gostinskih lokalov, frizerskih salonov in trgovinskih obratov kriče napovedujejo krize, ki nas čakajo. Od danes naprej je v Galeriji Vžigalica v Ljubljani na ogled razstava fotografa Boruta Krajnca Prehajanje. Praznino v javnem prostoru tematizira na eni strani kot kolateralen učinek boja zoper pandemijo, na drugi pa kot metaforo za posledice, ki se nam neizogibno bližajo. V pesniški zbirki In vendar sem pa Cvetka Bevc sega globoko v življenje z vživljanjem v vlogo starejšega moškega, pesnika. V romanu Sence, ki govori o njem in o njej ter o Tistem vmes – nezavednem, odkriva ne le sence posameznika, temveč vsega naroda. Zbirka kratkih zgodb Izpovedi črnega mačka pa osredini, tudi na humoren način, njegovo terapevtsko vlogo. Pesnica in pisateljica ima za sabo nadvse učinkovito leto, njena nova dela bomo predstavili danes. Foto: Borut Krajnc
Kako nas zaznamuje, oblikuje in neguje zvok – celo že preden se rodimo? V Svetu kulture bomo danes predstavili niz spletnih seminarjev mednarodnega projekta devetih organizacij pod vodstvom Radia Slovenija B-AIR, ki se sprašuje in raziskuje vpliv zvoka in glasbe na človeka od embrionalne faze naprej. V oddaji še o knjigi z naslovom Vrteče se srce, ki je izšla pri založbi Sanje v prevodu Alenke Ropret. Prvenec irskega pisatelja Donala Ryana je že takoj po objavi leta 2012 zbudil pozornost bralcev in kritikov ter prejel nekaj pomembnih nagrad. Foto vir: Založba Sanje
Intimna družbenokritična drama Nomadland, torej Dežela nomadov zmagovalni film zadnjega Beneškega filmskega festivala, je včeraj slavila tudi na podelitvi zlatih globusov Združenja tujih dopisnikov Hollywooda. Chloe Zhao je šele druga režiserka v zgodovini, ki je dobila zlati globus, letos pa so bile v tej kategoriji prvič doslej nominirane tri ženske. Drugi film o Boratu je dobil zlati globus za glasbeni film ali komedijo, v televizijskih kategorijah pa je zmagovalka Krona. V oddaji pa poročamo tudi o nagradah tradicionalnega literarnega natečaja Mladika in pregledalmo nekaj novosti otroške in mladinske literature. Foto: Reuters
Današnjo oddajo namenjamo dvema razstavama. V Kopru se v galeriji Meduza predstavljata predstavnika italijanske in slovenske stripovske scene: Gabriella Giandelli in Gašper Rus. Rus pozornost namenja liku Peste, neugledne stare gospe, ki simbolizira kugo, Gabirela Giandelli pa se predstavlja z likom Belega zajca, ki kot vseprisotni, a nevidni duh motri življenje v neki večstanovanjski stavbi. Fotografinja Tilyen Mucik v galeriji Mahlerca kranjske Layerjeve hiše predstavlja svoj večletni projekt Herbarij, ki deluje kot kontinuiirana hvalnica naravi. Foto: Fb stran Layerjeve hiše, Maša Pirc
Mineva desetletje, odkar je umrl Vojteh Ravnikar, pomemben protagonist slovenske arhitekture v obdobju zadnjih desetletij 20. in prvega desetletja 21. stoletja. Ob tej priložnosti so arhitektu v spomin v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani pripravili skupinsko razstavo, za katero so umetniška dela prispevale avtorice in avtorji z različnimi likovnimi izrazi. O tem več v današnji oddaji Svet kulture. V njej nekaj besed namenjamo tudi razstavi Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici, ki jo ob zaključku Bohoričevega leta danes odpirajo v Mestnem muzeju Krško.
Kakšno prihodnost imajo lahko mladi, če se morajo bati tega, da bodo odrasli? Dokumentarna znanstvenofantastična predstava Futureland (Dežela prihodnosti) razkriva zgodbe mladoletnih prebežnikov, ki v Evropo prihajajo brez spremstva, tu pa se soočijo s sistemom, ki jih varuje samo do osemnajstega leta. Spletno gostovanje berlinskega Gledališča Maksima Gorkega bo v Slovenskem mladinskem gledališču. V Arsovem art ateljeju pa bo nocoj ob 20. uri na Programu Ars v živo iz Studia 13 Radia Slovenija potekal koncert sopranistke Therese Plut, tenorista Martina Sušnika in pianistke Lovorke Nemeš Dular. Glasbeniki bodo izvedli koncert iz cikla Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev. Poleg radijskega prenosa boste koncert lahko spremljali tudi na spletni strani Programa Ars in na Facebook profilu v obliki video prenosa studijskega koncerta. Svet kulture bomo sklenili s tradicionalno razstavo članov Društva likovnih umetnikov Maribor, s katero začenjajo praznovanje stote obletnice organiziranega likovnega delovanja v mestu. Strokovna žirija je med razstavljenimi deli izbrala najboljša in podelila nagrade trem mladim avtoricam – Blažki Križan, Nataši Grandovec in Nataliji Juhart. Foto: Ute Langkafel
Pesniški opus Vite Žerjal Pavlin morda ni obsežen, zagotovo pa pesnica iz zbirke v zbirko razvija samosvojo poetiko in prepoznaven pesniški svet. Pred kratkim je objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi, v kateri podobe spregovorijo kot podobe, pesnica pa vanje posega zadržano, diskretno in skoraj neopazno z osebnimi vložki. Več o njej v današnji oddaji Svet kulture. V njej predstavljamo tudi razstavo fotografij Božidarja Dolenca, ki jo odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani in kratko radijsko igro Rdeča kapica po predlogi in zasnovi Brine Klampfer.
Arhitekt, kipar in pedagog Jože Barši je v svojih delih od nekdaj širil meje razumevanja umetniškega dela: namesto temu je pozornost posvečal človekovi misli, ki je v njegovem pogledu umetniški objekt sama na sebi. Ukvarjal se je z vprašanji, kako tako umetniško delo gledati, misliti in brati – tokrat v okviru dveh na videz nasprotujočih si procesov, učenja in pozabljanja, ki ju na razstavi sooča v njuni »nepogrešljivi soodvisnosti«, kot so zapisali pri Mestni galeriji Ljubljana. Dodajajo še, da je razstava zasnovana kot pot skozi miselni proces učenja v najrazličnejših oblikah ter pozabljanja kot blažilca in smiselnega početja, ki prazni človekov pomnilnik ter ga sprošča za nove zamisli in novo učenje.
»Mi smo sadovi vetra, zaplodil nas je, nas hranil in vzgojil,« je zapisal Lyall Watson v knjigi Nebeški dih, v kateri je ta južnoafriški botanik in biolog opisal veter v vseh njegovih razsežnostih. Knjigo bomo predstavili v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi gledališkemu omnibusu Tišina med nami, ki ga bodo v soboto na splet premierno prenašali z velikega odra Mestnega gledališča ljubljanskega. Besedila treh dramatičark Barbare Zemljič, Tjaše Mislej in Ize Strehar se ukvarjajo s človeškimi odnosi v času epidemije, pod režijo omnibusa pa se podpisuje Nina Šorak. Foto: MGL
Žalostna komedija ali zabavna tragedija, odvisno, kako pogledate, pravi izraelski režiser Yonatan Esterkin o predstavi Pet kil sladkorja. Ta je nastala po besedilu izraelskega avtorja Gura Korena in dregne v holokavst, ki ga lahko kot prispodobo vežemo na kakršnekoli težke spomine. Premierna uprizoritev bo nocoj na spletnih straneh SNG Nova Gorica, gre pa za koprodukcijo z Mini teatrom in v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana. In kaj nas časa v drugem delu oddaje: v naboru dogodkov drugega vala filharmoničnih spletnih koncertov je nocoj na sporedu tretji iz niza klasičnih koncertov z naslovom Škotske impresije. Orkester Slovenske filharmonije gosti Douglasa Boyda, ki velja za enega najbolj dinamičnih in najvznemirljivejših sodobnih dirigentov, svojo glasbeno pot pa je začel kot oboist. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
»Izkusite enajst možnih svetov razumevanja užitka danes, v času, kakršnega še nismo živeli …,« s tem stavkom na Ljubljanski grad vabi obiskovalce skupinska razstava članov Društva likovnih umetnikov Ljubljana z naslovom Hedonizem. Podrobneje o razstavi, na kateri se predstavlja enajst umetnikov, v današnji oddaji. Prelistali bomo tudi knjižne novosti založbe Sanje, med katerimi je mednarodna uspešnica – roman Kirka ameriške pisateljice Madeline Miller.
Bojan Gorenec že vse od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja deluje na slikarskem področju, nekaj časa pa se je ukvarjal tudi z grafiko. Njegovo delo Laični topos slikarstva. Troedinost: projekcija, pojem hiše, slikarstvo iz osemdesetih je del stalne razstave v Moderni galeriji, v svoji najnovejši seriji slikarskih del pa obravnava večplastnost in protislovja v odnosu slikarstva in umetnosti do lastnega časa in prostora. Zbrana so z naslovom Nadčustvovanje (prebijanje iz obroča), razstava, ki je na ogled v spodnjih prostorih Moderne galerije, pa je plod sodelovanja Bojana Gorenca in kustosinje Martine Vovk.
Ko govorimo o zgodovini človeka, govorimo o zgodovini migracij, je ključno sporočilo knjige ABCČĆ migracij dr. Jerneja Mlekuža, strokovnjaka, ki se teme migracij loteva z veliko humorja in vključevanjem vsakdanjih vidikov. Njegova nova knjiga opisuje nepretrgani migracijski tok človeštva in skuša definirati osnovne pojme – kaj je migracija, kdo je migrant in podobno. Predstavili pa bomo tudi knjigo Nadaljevanje prihodnjič, pesnika in pisatelja Jožeta Snoja, ki kot osnovo svojega ustvarjalnega procesa razume neusmiljenost do sebe. Foto: Založba ZRC SAZU
V duhu prihajajočega Valentinovega bomo danes govorili o dveh večnih temah, ki pogosto hodita z roko v roki – ljubezen in sovraštvo. Prežemata tudi Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki si jo bomo prav v nedeljo lahko ogledali na spletni premieri mariborske Drame. V sodobni gledališki formi jo je na oder postavil umetniški direktor in režiser Aleksandar Popovski. Z dramaturginjo Nino Kucler Stiković je tudi soavtor priredbe. V Svetu kulture se bomo vprašali še od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? Te dileme namreč v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode želi razvozlati nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Na fotografiji Julija Klavžar (Julija) in Žan Koprivnik (Romeo), foto: Damjan Švarc
Fotograf Andrej Blatnik je po navdihu romana Maje Haderlap z današnjimi očmi opazoval in v črno-belo fotografijo lovil pokrajino vojnih usod v dolini Lepene na avstrijskem Koroškem. Njegovi posnetki so dramatični, motivi odsevajo tamkajšnjo trmo, voljo do preživetja, človekov boj in hkrati sožitje z naravo. Razstavo Po sledeh Angela pozabe si lahko ogledamo v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. V Vilešu, blizu Gorice, kjer so v sredo odprli težko pričakovano stalno dvorano za multimedijske dogodke, prvo takšno v Italiji, in jo poimenovali Dvorana emocij, pa zdaj gosti sodobno predstavitev znamenitega slikarja Vincenta van Gogha. V Svetu kulture še o prvem ciklu oddaj programa Ars B-AIR Zvočenja. Te nastajajo v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost, do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Foto: izrez fotografije iz cikla Po sledeh Angela pozabe avtorja Andreja Blatnika
Depresija, različne oblike zdravljenja in predvsem njegovi učinki so poudarki predstave Učinek, nastale po predlogi britanske dramatičarke Lucy Prebble, ki jo bo nocoj v spletnem videoprenosu premierno prikazala ljubljanska Drama. V oddaji vas bomo zvočno popeljali tudi med slike Matije Bobičića v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Bobičić se pri nas samostojno predstavlja po šestih letih, v zadnjem času je sile namreč usmerjal predvsem v Združene države in Veliko Britanijo, kjer pogosto razstavlja in tudi prodaja svoja dela. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Neveljaven email naslov