Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
3702 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
Muzikologija odpira pot razumevanja še zlasti do starejše glasbe. Slovensko muzikološko društvo, ki je namenjeno uveljavljanju muzikološke stroke, svoje poslanstvo izpolnjuje tudi z Dnevi slovenske muzikologije. Danes in jutri potekajo že četrtič, letos pa so se v celoti preselili v spletno okolje. Na spletu se od prejšnjega tedna odvija tudi Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe - nekaj prvih vtisov lahko slišite tudi v naši oddaji. Foto: BoBo
Posvetili se bomo poeziji. Govorili bomo o tretji pesniški zbirki Tine Kozin z naslovom Nebo pod vodo; njena osrednja tema je človekovo minevanje oziroma poslavljanje. Predstavili bomo še pesniški prvenec Drseči svet, pod katerega se podpisuje Nina Medved, lanska nagrajenka Festivala mlade literature Urška.
V ljubljanski Galeriji Škuc so postavili razstavo dveh umetnic mlajše generacije – Maruše Meglič in Sare Rman. Na ogled bo sicer šele po sprostitvi zajezitvenih ukrepov, razstavo tako zaenkrat predstavljajo samo na spletu in družbenih omrežjih. Naslov Pod pritiskom se zdi ravno pravšnji za trenutni čas, a dejansko se nanaša na odnos do materialnosti, ki ga razstava postavlja v ospredje. V nadaljevanju oddaje bomo pozornost namenili še zgodnji prozi Florjana Lipuša, ki jo zaznamuje avtorjevo iskanje novega izraza in preizkušanje možnosti slovenskega jezika, kot lahko preberemo na platnici knjižne novosti z enostavnim naslovom Zgodnja dela. Foto: Simao Bessa / Škuc
Od danes do prihodnje nedelje, 22. novembra, poteka spletna izdaja 31. Ljubljanskega filmskega festivala. Na Liffu je sicer na ogled precej manj filmov kot po navadi – 22 celovečercev in izbor kratkih filmov – toda med njimi je nekaj najbolj pričakovanih naslovov zadnjega časa. Več o teh v pogovoru Tese Drev Juh z direktorjem festivala Simonom Popkom. 11. november, ko goduje sv. Martin je pri nas tradicionalno povezan z vinom, na Poljskem pa na ta dan praznujejo neodvisnost. Poklicali smo veleposlanika Republike Poljske dr. Krzysztofa Olendzkega, ki je spregovoril o dolgotrajnem boju za obstoj poljske kulture in poljščine ter o pomembni prelomnici, ki jo za Poljsko predstavlja današnji praznik. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Liffe
Ob razstavi študentov arhitekture v galeriji Banke Slovenija se bomo spraševali, kako bomo živeli v prihodnje, ter predstavili dogodka na spletu in FM radijskih valovih: 10. festival otroškega in mladinskega filma Enimation, ki so ga v Mariboru preselili na splet, in zvočno delo Sonična ontologija malomarnosti, ki bo danes dosegljivo na radijskih valovih v delu parka Tivoli, prihodnji teden pa še na programu Ars.
Feri Lainšček s svojim 30. romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine iz svojih najzgodnejših let in na plano zbeza tisti najgloblji spomin, ki se mu, kot pač vsem nam, podi po podzavesti. Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina. Pogledali bomo tudi v Picassov muzej v Parizu in odkrili manj znani področji ustvarjanja tega slovitega umetnika – poezijo in strip. Foto: Uredništvo dokumentarnega programa Televizije Slovenija
O tragedijah Auschwitza je napisanih veliko pisem, dnevnikov, knjig. Okoli osemdeset jih je prebral pesnik, pisatelj, prevajalec in scenarist Branko Šömen, ko je pripravljal svoj roman z naslovom Tišina za oči. O trpljenju in pogumu v Auschwitzu je vse izmišljeno – razen smrti, zapiše na začetku. V ospredju njegovega romana so taboriščniki, številni so Judje, pripadniki Sonderkommande, delovne enote, ki je delala v krematoriju. O njihovi usodi, tudi o njihovem uporu leta 1944, piše pisatelj stvarno, hkrati pa ne more skriti, da je tudi pesnik. V svetu kulture se bomo posvetili tudi novemu romanu Elif Shafak, ki je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Rdeča nit je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa pa ga zanimiva struktura. Vabljeni v našo družbo. Na levi fotografiji Elif Shafak (foto Zeynel Abidin), na desni fotografiji Branko Šömen (foto Branka Šömen)
Med spremljanjem razpleta ameriških volitev se vrstijo razlage napetega dogajanja, družbenih in kulturnih posledic izrekanja in vedenja ameriškega ljudstva. Danes opoldne je svojo razlago za publikacijo Oxford Political Review povedal filozof Slavoj Žižek. Potem ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, pa se vrstijo ugibanja, za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo te prostore. Včeraj je na Odboru za kulturo v državnem zboru državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc prvič povedala, da se je že pred tem mandatom načrtovala prenova, ki bi na Metelkovi omogočila prostore prirodoslovnemu muzeju. To je potrdil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti in dodal, da bodo bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. To sta osrednji temi današnje oddaje.
V enajstminutnem animiranem filmu Maček Muri – tekma se na nogometnem igrišču spopadeta ekipi NK Mucki in Mačkoni, prvi z debelim vratarjem po imenu Čombe, drugi z novim kapetanom, prebrisanim Falotom, ki mu v borbi za zmago niso tuje niti najrazličnejše podle ukane. Gre seveda za animirano upodobitev dela legendarnega glasbenega projekta o Mačku Muriju in Muci Maci, ki si ga je kitarist in skladatelj Jerko Novak pred več kot tremi desetletji po besedilu Kajetana Koviča zamislil kot rokovski projekt, mačkam pa je glas posodila Neca Falk. Za film Maček Muri – tekma sta na letošnji podelitvi nagrad Društva slovenskega animiranega filma, ki je sicer potekala prek spleta, nagrado dobila Jernej Žmitek za režijo in Matic Perčič za animacijo. Strokovna komisija je zapisala še, da je med študijskimi animiranimi filmi letos veliko odličnih produkcij.
Malkovich, Malkovich, Malkovich – ali kako se hollywoodska igralska legenda John Malkovich prelevi v razvpite portrete: Alberta Einsteina, ki kaže jezik, Marilyn Monroe v maniri Warholovega Pop arta, Jacka Nicholsona v vlogi Jokerja in drugih. Malkovichev talent za radikalne preobrazbe je bil motiv fotografa Sandra Millerja, razstavo 61-ih fotografij, ki gostuje po svetu, pa so pred kratkim postavili v prostorih tržaškega pristanišča. V Svetu kulture tudi o knjižici Vodnik po starodavnem Dubrovniku, ki je nedavno izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Napisal jo je Ignacij Voje, profesor zgodovine in izjemni poznavalec Dubrovnika, mesta, ki ga je prvič obiskal že leta 1932 kot šestletni deček. Vabljeni v našo družbo. Foto: MagazzinodelleIdee
Personificirani predmet pripoveduje o svojem obstoju v nekem stanovanjskem bloku na Tolminskem – tak je kratek opis zgodbe Rada bi bila Vintage Ksenije Čuić Bratina. S to zgodbo se danes začenja teden, posvečen 29. natečaju za najboljšo kratko zgodbo, ki ga je Tretji program radia Slovenija razpisal letos spomladi. Poleg treh nagrajenih, so še štiri bile izbrane za odkup in vseh sedem lahko v tem tednu slišite na naših valovih, vsak dan v oddaji Literarni nokturno. Predstavljamo pa tudi nekaj knjižnih novosti za otroke in mladino. Foto: Pixabay
Danes se bomo odpravili v Rim – no, zgolj po radijskih valovih – tam so namreč odprli Kvadrienale sodobne umetnosti, na katerem se predstavlja več kot štirideset sodobnih in sočasnih italijanskih umetnikov. Gre za eno najpomembnejših vitrin sodobnega ustvarjanja pri zahodnih sosedih, o kateri nam bo več povedal naš dopisnik Janko Petrovec. In še v Barcelono bomo poklicali, kjer živi prevajalka iz katalonščine in pisateljica Simona Škrabec. Njen literarni prvenec, zbirka kratkih zgodb Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami je izšla pri založbi Beletrina. Zaznamujeta ga tematski sidrišči narave in potovanj; »Hitim na naslednje letalo. Potujem v vse te kraje, ampak nikoli ne pridem domov.« Četudi se morda ta citat trenutno zdi nepovezan z realnostjo, v kateri naše življenje krojijo omejitveni ukrepi, je pred pandemijo Covida-19 veliko ljudi živelo na poti. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Janko Petrovec, na fotografiji delo Stivalli Italia umetnice Cinzie Ruggeri
Poročali bomo s spletnega simpozija Nonument, kjer so govorili o spremembah spomenikov, stavb in javnih prostorov v času njihovega obstoja. Kljub omejitvi gibanja in prečenja mej se bomo – s pomočjo našega dunajskega sodelavca – odpravili v avstrijsko prestolnico, kjer so odprli pregledno razstavo z naslovom Državljani v senci [Shadow Citizens], ki je v celoti posvečena filmskemu režiserju Želimirju Žilniku. Slednji je nedavno prejel tudi slovensko državljanstvo. Foto: Gregor Podlogar
Ob današnjem Mednarodnem dnevu animiranega filma v Društvu slovenskega animiranega filma predstavljajo izbor slovenskih animiranih filmov preteklih dveh let. Program bo dostopen na spletu, več o njem pa v pogovoru z njegovo koordinatorko Sašo Bach. V oddaji se bomo posvetili tudi novi zbirki Borisa Kolarja z naslovom Trinajst, ki je izšla pri založbi Goga. Toliko je namreč zbranih zgodb, ki govorijo o prepletenosti človeka z naravo in okoljem. Opozarjajo na onesnaževanje in pretirano poseganje v naravo, pa vendar so daleč od neposredne angažiranosti. Boris Kolar nas tudi tokrat popelje v magičen svet, kot je to storil že pred dvanajstimi leti v romanu Iqball hotel, s katerim se je nato uvrstil med pet nominirancev za nagrado kresnik. Pa še o tem: ob dnevu RTV Prvi program Radia Slovenija pripravlja glasbeni večer v živo – v radijskih studiih 13 in 26 bodo ob 20. uri zazvenele skladbe z nove kompilacije Prva vrsta, v Svetu kulture pa pogovor z urednico Aljo Kramar.
Nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že od leta 1986, in sicer pesnikom in pesnicam, ki so oblikovali in še oblikujejo slovenski pesniški prostor. Letos bo nagrado prejel Brane Mozetič za svojo zbirko Sanje v drugem jeziku, ki je izšla leta 2018 pri založbi ŠKUC/Lambda; prejel jo je sicer tudi leta 2003 za zbirko Banalije. Žirija, ki so jo sestavljali Kaja Teržan, Veronika Dintinjana, Matevž Kos, Andrej Ilc in Varja Balžalorsky Antić, je med nominirance uvrstila še zbirke Jane Putrle Srdić, Maje Vidmar, Lucije Stupica in Uroša Zupana, o Sanjah v drugem jeziku pa je tedaj zapisala, da Mozetič v njih raziskovanje odnosa med osebnim in političnim prenaša na najintimnejše področje subjektovega sveta, v sanje; da bralec oz. bralka z veliko napetostjo spremlja nepredvidljivo logiko sanj, ki jo mora hočeš nočeš upoštevati tudi sanjajoči subjekt; in da je zbirka umetniško prepričljiva celota, ena Mozetičevih najboljših pesniških knjig.
V soboto se je kulturno dogajanje v Sloveniji še dodatno zaustavilo. Potem ko so svoja vrata zaprla gledališča in kinodvorane, so se čez konec tedna zaprle še številne knjižnice, galerije in muzeji; podobno kot spomladi so zato nekateri dogodki našli zatočišče v spletnih okoljih. Danes bomo preverili, kakšno je kulturno življenje v sosednji Avstriji, v nadaljevanju pa bomo predstavili tudi knjižni novosti, ki prihajata z mariborske založbe Obzorja. Pred kratkim sta vsak svojo knjigo predstavila zakonca Amalija Jelen Mikša in Franc Mikša, ona roman Skrivnosti z Otočic, on pa pravljico Čarovnica Martilda. Prva je posvečena življenju in temelji na raziskovanju pričevanj in virov, druga pa na krilih domišljije posredno obuja spomin na mrtvega brata. Foto: MMC / Reuters
Spajanje dnevnih banalnosti in navidez površinskih pogovorov z najpomembnejšimi eksistencialnimi vprašanji je ena izmed odlik radijske igre Treba bi bilo peljati psa na sprehod v produkciji dramskega programa Radia Slovenija, ki se je uvrstila med finaliste festivala Prix Europa. Gre za pomemben dosežek, saj se je prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade zgodilo, da je slovenska radijska igra med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi. V oddaji pa tudi o nagradi Kristine Brenkove, ki je letos šla v roke slikanici Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine, razstavi konkretne umetnosti v Galeriji Velenje ter razstavi treh nagrajencev Društva likovnih umetnikov Maribor.
Današnja oddaja je namenjena razstavam. Galerije so poleg muzejev in arhivov edine kulturne ustanove, ki jih lahko obiščete individualno v dneh, ko se javno kulturno življenje pri nas ustavlja. Predstavili bomo Arhitekturo sanj, razstavni projekt na treh ljubljanskih lokacijah, razstavo stolov Nike Zupanc ter likovne interpretacije, s katerimi se kitajsko-slovenska umetnica Huiqin Wang spominja odhoda Alme Karlin na osemletno potovanje po svetu. Foto: Z razstave Alma potuje okrog sveta naprej v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtorica: Huiqin Wang. Foto: Blaž Verbič.
Današnjo oddajo bomo posvetili fotografiji. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so v serijo razstav Prepih, katerih vodilo so sveže ideje, umestili novo delo Jake Babnika, ki tudi tokrat daje misliti o razmerju med fotografijo, fotografiranim objektom in njegovim kontekstom. V Časovni izravnavi v središče postavi zgodovino ter predmete in prostore, ki nosijo posebno simbolno vrednost. V galeriji Fotografija, prav tako v Ljubljani, pa Tajvanec Simon Chang na razstavi Pastirji in klavnica prikazuje kontroverzno deželo in življenje z vojno zaznamovanih Kurdov. V objektiv lovi osebne zgodbe, ki jih želi iztrgati stereotipom eksotičnega Daljnega vzhoda. Med drugim je fotografiral psihiatrično bolnišnico, kjer vojna še vedno doni v glavah od vseh pozabljenih ljudi, in njen simbolični dvojnik, prostor brezbrižnih krvavih zamahov – klavnico. Foto: MSUM+ (projekt Jake Babnika Časovna izravnava)
Rimsko kulturno jesen je nepričakovano popestrila razstava Lockdown Italia, ki je na ogled v muzejih na Kapitolskem griču. Razstava je poklon italijanskemu narodu, ki je v mesecih karantene pokazal veliko solidarnosti, dostojanstva in poguma, pravijo organizatorji razstave. Ta prinaša izbor fotografij, ki so jih tuji fotografi in reporterji posneli v najhujših epidemijskih mesecih pretekle pomladi. V oddaji pa tudi o zbirki Klasična Beletrina, ki prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Do leta 2024 bo vsako leto izšlo pet svetovnih klasikov, romanov in novel, večinoma v novem prevodu. Sveže izdani prvi letnik tako obsega Novele Čehova, Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta, Ozka vrata Andréja Gideja, Izpovedi bleferja Felixa Krulla Thomasa Manna in Cesarja Portugalije Selme Lagerlöf. Foto: MMC / Reuters
Neveljaven email naslov