Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
3704 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
Razstava Evropa – dediščina humanistov bo ponudila odgovore na vprašanji Kdo so bili pionirji in pionirke humanistične misli v Evropi in kateri posamezniki in posameznice so odločilno vplivali na ideale in vrednote Evropske unije. Na festivalu Topografije zvoka, ki se danes začenja v ljubljanskem ŠKUC-u, pa bodo v treh dneh v ospredju zvočne umetnice, katerih delo se povezuje s pojmom Navzočnosti. Posvetili se bomo tudi Ne-festivalu gledališča zatiranih, ki se začenja v Gornjem Gradu. K tem in drugim vsebinam oddaje Svet kulture vas vljudno vabimo! Evropskim humanistom se pridružuje tudi vodilni slovenski protestant Primož Trubar, 1508/09–1586 (na sliki, vir: Wikipedija)
Na Ljubljanskem gradu se je od začetka Filma pod zvezdami zvrstilo že kar nekaj predpremier, nocoj pa bo prav posebna - slovenski film Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića. Film, ki se loteva teme begunstva, je v osnovi triler s primesmi družinske drame, osrednji poudarek pa je vse večja odsotnost človeškosti v sodobnem svetu. V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk v Novi Gorici pa je na ogled pregledna razstava Franca Goloba, ki letos praznuje 80. let in ustvarja v različnih medijih. Foto: Zajem fotografije iz filma, direktor fotografije: Miloš Srdić; vir: Arsmedia
V Posavskem muzeju Brežice so začeli nov proogramski cikel, posvečen petim čutom, kot jih tematizirajo tudi tamkajšnje freske. Prvo razstavo so namenili okusu in z razstavo Po Posavju z žlico in čašo združili različne projekte in teme, povezane s prehransko dediščino. V današnji oddaji bomo pregledali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce ter se ustavili v Trstu, kjer so na ogled dela slikarja Artura Nathana, zanimivega avtorja, ki je na platnu tematiziral dognanja psihoanalize. Popisanih umetnikovih del je skupno nekaj več kot sto in so v prostorih Galerije Torbandena predstavljena v tematskih sklopih, kot so avtoportreti, cikel živali, morske krajine in metafizika. Prav metafizično slikarstvo nekoliko starejšega Giorgia de Chirica naj bi namreč vplivalo na Artura Nathana, ki se je leta 1891 rodil v Trstu, umrl pa leta 1944 v nacističnem taborišču Biberbach. Foto: Arturo Nathan, kolaž fotografij: levo: Il ghiaccio del mare (1928), desno Statua (1930); vir: Wikimedia, levo: Galleria Torbandena, desno: uporabnik Goesseln
"Če še vedno obstajajo potrebe, da se to besedilo uprizarja, pomeni, da v bistvu vsi tisti problemi, o katerih govori, še vedno obstajajo med nami." Tako razmišlja pisatelj, režiser in scenarist Goran Vojnović ob tem, ko bo na odru ponovno zaživel njegov roman Jugoslavija, moja dežela, ki postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana – tisto iz otroškega spomina in tako, kot jo vidijo manj zaslepljene odrasle oči. V Kopru bo namreč zvečer slovenska premiera te drame o bolečem soočanju s preteklostjo v režiji Marka Misirače in koprodukciji Gledališča Koper. V Kostanjevici na Krki pa se bo jutri slavnostno zaključil letošnji mednarodni kiparski simpozij s predstavitvijo dveh novih skulptur, ki sta jih ustvarila Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske. Foto: Blaž Popovski v vlogi Vladana, vir: Gledališče Koper/Igor Motl
Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino Unesca poteka pod predsedovanjem Kitajske, težko pričakovano odločitev o vpisu Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam kulturne dediščine pa so sprejeli včeraj. Izbor del, vpisanih na seznam, zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V oceni nominacije so pri Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška območja zapisali, da je Plečnik v nasprotju s sočasnim modernizmom ustvarjal na podlagi povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč, pri tem pa v ospredje postavljal kakovosten javni prostor, ki ga je z večjimi in manjšimi popravki dopolnil ter povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Pojavile pa so se že prve kritike na račun nominacije: v časopisu Dnevnik recimo kritično pišejo o strokovni skupini, ki je pripravljala kandidaturo in ki se je pri izbiri del »v velikem loku« izognila Plečnikovemu stadionu. Na njegovem mestu in v neposredni okolici si Družba Bežigrajski športni park namreč že od leta 2007 prizadeva zgraditi poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.
S koncertom vrhunskega tolkalskega virtuoza Triloka Gurtuja, žive legende džeza in glasb sveta, se danes na gradu Kromberk v Novi Gorici začenja jubilejni deseti festival Glasbe sveta. Gurtu je z mešanjem zahodne in indijske tehnike razvil svojevrsten zvok, ki indijske ritme in napeve prepleta s prvinami džeza in roka. Festival, ki je z glasbo povezal čezmejno Goriško in pred tremi leti postal tudi Musiche dal Mondo, pa želi tudi tokrat poudariti, da lahko dialog med obema stranema meje in njuno soočanje postaneta ključ napredka. Nocoj se začenja tudi 62. Jazz festival Ljubljana s 25 koncerti predvsem domačih, pa tudi znanih tujih glasbenikov. Foto: Trilok Gurtu, na jazz festivalu v Oslu, leta 2016; vir: Tore Satre / Wikimedia, izrez fotografije
Predstavljamo nocojšnji koncert Festivala Ljubljana, ko bosta nastopila bolgarska operna zvezda, sopranistka Sonja Jončeva, in tenorist Martin Sušnik. Govorili bomo tudi o novem prevodu iz opusa Petra Handkeja. V slovenščini je izšlo eno njegovih osrednjih proznih del, obsežen roman Moje leto v nikogaršnjem zalivu.
V oddaji Svet kulture predstavljamo dve razstavi: o vlogi oblikovanja v kapitalistični hiperprodukciji govori razstava Počivajte v miru, ljudje. Na ogled je v prostorih oblikovalskega studia Ljudje v Ljubljani, medtem ko v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor med epidemijo nastala dela razstavljata fotografinja Maja Šivec ter tetoverka in slikarka Špela Kobal.
V tokratnem Svetu kulture smo pozornost namenili nocojšnjemu odprtju vsakoletnega festivala Dobimo se pred Škucem. Na Starem trgu v Ljubljani se bo do prihodnje nedelje odvil pester kulturno-umetniški program, ki je namenjen vsem generacijam. Od ustvarjalnih delavnic in otroških predstav do koncertov in literarnih večerov. V Škofji Loki pa smo si ogledali razstavo Foto Loka. Ta zajema več kot 120-letno zgodovino fotografije v Škofji Loki, ki se osredotoča predvsem na odnos fotografov do njihovega neposrednega okolja – do prostora, kjer živijo. Foto: Škuc
Danes se na gradu Snežnik začenja 9. mednarodni intermedialni festival Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo vse do nedelje na 14ih odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Ob 21h se bo s koncertom na Kongresnem trgu sklenil letošnji festival Europa Cantat. Organizatorjem je uspelo v Ljubljano pripeljati švedsko zasedbo, kvartet Ringmasters. Šestdnevni program koncertov, delavnic in posebnih projektov je pri nas združil pevce iz vse Evrope, jih povezal v skupnem petju, vsem zborovskim navdušencem pa predstavil vso raznolikost in barvitost zborovskega petja in poskrbel za zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede.
Europa Cantat, osrednji mednarodni zborovski festival, je na prizoriščih v Ljubljani v polnem zamahu. O festivalski ponudbi petega dne bomo več slišali v nadaljevanju oddaje, predstavili pa bomo tudi knjižne novosti založbe Litera, med njimi Bazar Dimitrija Rupla in Roberts Lenarta Zajca. Vabimo vas k poslušanju!
Medtem ko se v Ljubljani odvija zborovski festival Europa Cantat, je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava grafičnih map tandema Small but dangers in Mladena Stropnika. Podrobneje v oddaji Svet kulture.
»Sam mislim, da je v delih skladateljic posebna energija. Že renesančni ustvarjalki Maddalena Casulana in Cesarina Ricci de Tingoli) sta pisali drugače kot njuni kolegi. Morda sploh ne znam opisati, kako drugače, gre pa za določene mehkobo, prilagodljivost in elastičnost, ki me zelo ganejo.« Tako razmišlja Manuel Warwitz iz zasedbe Singer Pur, ki bo na svojem nocojšnjem nastopu na festivalu Europa Cantat v ospredje postavila dela skladateljic. V oddaji pa pozornost namenjamo tudi 74. filmskem festivalu v Cannesu, kjer je slavil francosko-belgijski film Titan režiserke Julie Ducournau. Foto: Zlato palmo je francoska režiserka Julia Ducournau prejela iz rok ameriške igralke Sharon Stone, vir: EPA
Gary Sherman, častni gost 17. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina bo drevi v Ormožu odprl letošnjo izvedbo. Odvijala se bo v Ormožu in na svoji stalni lokaciji v Ljutomeru. Predstavili bodo 37 celovečernih, 34 kratkih in 9 dokumentarnih filmov iz kar 30 držav. Cankarjeva založba se predstavlja s petimi knjižnimi novostmi. Izdali so namreč novi deli Milana Dekleve in Janeza Ramoveša, knjigo misli Josipa Jurčiča ter dva prevoda iz nemščine in italijanščine. Na ljubljanski Filozofski fakulteti pa se danes zaključuje 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga je priredil Center za slovenščino kot drugi tuji jezik. Letos so bile v ospredju ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. foto: Grossmann press
V Cerknem začenjajo svoj 26. jazzovski festival, ki v treh dneh, tradicionalno od četrtka do sobote, v malo mestece pripelje vso svetovljansko širino sodobne jazzovske kreativnosti. Na Ljubljanskem gradu se nocoj začenja najobsežnejše predvajanje filmov na prostem pri nas. V sodelovanju z javnim zavodom Ljubljanski grad je Kinodvor pripravil projekcije 24ih filmov, med temi bo 12 predpremier in nekateri od najbolj odmevnih filmov zadnjega časa. V najstarejši, neprekinjeno delujoči slovenski slikarski koloniji Izlake Zagorje v teh dneh ustvarja slab ducat likovnih umetnikov. Kolonija umetnike gosti že 58., njihova dela pa bodo predstavljena na priložnostni razstavi že v nedeljo. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.
Dokumentarni fotograf Matjaž Krivic na svoji novi razstavi v ospredje postavlja zaščitno masko, s katero želi opozoriti na problematiko onesnaženosti zraka. Zaščitna maska na Krivičevih fotografijah protagonistom zakrije del obraza, hkrati pa gledalcu ponudi dovolj možnosti za svojo lastno interpretacijo tega, kar gleda. Razstava Dihaj se v galeriji Kresija odpira nocoj. V oddaji pa tudi več o posebnem certifikatu, ki ga je Svet Evrope podelil slovenski kulturni poti Železnodobna pot po Podonavju.
Našo redno popoldansko oddajo o kulturi bomo tokrat začeli v francoskem Cannesu, kjer je trenutno v polnem zamahu 74. cannski filmski festival. Iz prizorišča se nam bo oglasila naša sodelavka Ingrid Kovač Brus. Povedala nam bo več o dveh odmevnih filmih na letošnjem Cannesu - prvi je posvečen Ingmarju Bergmanu, drugi pa Ani Frank. Sicer pa bomo spregovorili še o razstavi Alana Hranitelja v Bruslju ter o razstavi z naslovom Ljubi, ne ljubi v Mariboru.
Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Nocoj si zgodbo v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor lahko v Ljubljani ogledate na Kongresnem trgu v okviru Festivala Ljubljana. V današnji oddaji pa se bomo ozrli tudi v Cannes, kjer sta ta konec tedna v spremljevalnih sekcijah premieri doživela tudi oba filma, ki sta slovenski manjšinski koprodukciji – Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović in Telesce Italijanke Laure Samati. Foto: Prizor iz predstave In stoletje bo zardelo: primer Kocber, avtorica fotografije: Barbara Čeferin, izrez fotografije
Kulturno dogajanje ob koncu tedna je zaznamovalo odprtje zadnje iz niza razstav, posvečenih Lojzetu Logarju. Slikar, ki je ključno zaznamoval slovensko likovno umetnost 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja, je v Ljubljani predstavljen s svojim zadnjim ustvarjalnim obdobjem, ko je po dolgi fazi barvne ekspresije ponovno segel po risbi in z njo vztrajal vse do svoje smrti leta 2014. Odpravili smo se tudi na Štajersko. Na Ptuju se drevi začenja že 11. Kino brez stropa, Maribor pa bo jutri v znamenju 5. Letnega kina Minoriti. Predstavili smo včeraj prvič podeljene nagrade za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del in italijanski prevod romana Črni obroč Marija Čuka. foto: Lojze Logar, Iz ciklusa Angeli, 2011–2014, barvni svinčnik na črnem papirju, kolaž dveh slik, izrez fotografije; vir fotografije: Galerija ZDSLU
Svetovno znani tenorist Plácido Domingo je leta 2019 zaradi obtožb številnih žensk o spolnem nadlegovanju in izjavam zaposlenih, ki so bili nadlegovanju priča, odstopil kot direktor losangeleške opere. Njegov nocojšnji nastop na Festivalu Ljubljana prihaja le nekaj mesecev zatem, ko so v javnost prišle zgodbe študentk o spolnem nadlegovanju v univerzitetnem okolju, pa v letu, ko smo dobili redefinicijo kaznivega dejanja posilstva po modelu »samo ja pomeni ja« - zato je odločitev festivala, da ga povabi, naletela na kritike in pozive k bojkotu nastopa pevca. Na festivalu vstopnice za njegov nastop sicer stanejo od 49 do 199 evrov. S festivala so za časnik Mladina svojo odločitev, da pevčev nastop pri nas vendarle bo, upravičili s tem, da navedbe o Domingovem neprimernem vedenju do mlajših žensk »nikoli niso bile predmet kakršnekoli kazenske obtožbe in/ali kazenske obsodbe«, in da so zato trdno prepričani, da so »zavezani slediti domnevi nedolžnosti«. Mnogi organizatorji kulturnih dogodkov v tujini so sodelovanje s pevcem sicer prekinili. Ameriška neprofitna agencija Associated Press pa je zapisala, da je bilo Domingovo osvajanje mlajših žensk v svetu opere »javna skrivnost«.
Neveljaven email naslov