Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
3704 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
Fotograf Andrej Blatnik je po navdihu romana Maje Haderlap z današnjimi očmi opazoval in v črno-belo fotografijo lovil pokrajino vojnih usod v dolini Lepene na avstrijskem Koroškem. Njegovi posnetki so dramatični, motivi odsevajo tamkajšnjo trmo, voljo do preživetja, človekov boj in hkrati sožitje z naravo. Razstavo Po sledeh Angela pozabe si lahko ogledamo v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. V Vilešu, blizu Gorice, kjer so v sredo odprli težko pričakovano stalno dvorano za multimedijske dogodke, prvo takšno v Italiji, in jo poimenovali Dvorana emocij, pa zdaj gosti sodobno predstavitev znamenitega slikarja Vincenta van Gogha. V Svetu kulture še o prvem ciklu oddaj programa Ars B-AIR Zvočenja. Te nastajajo v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost, do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Foto: izrez fotografije iz cikla Po sledeh Angela pozabe avtorja Andreja Blatnika
Depresija, različne oblike zdravljenja in predvsem njegovi učinki so poudarki predstave Učinek, nastale po predlogi britanske dramatičarke Lucy Prebble, ki jo bo nocoj v spletnem videoprenosu premierno prikazala ljubljanska Drama. V oddaji vas bomo zvočno popeljali tudi med slike Matije Bobičića v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Bobičić se pri nas samostojno predstavlja po šestih letih, v zadnjem času je sile namreč usmerjal predvsem v Združene države in Veliko Britanijo, kjer pogosto razstavlja in tudi prodaja svoja dela. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je naslov romana, ki ga je tržaški pisatelj Dušan Jelinčič posvetil svojemu očetu, enemu izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. Zgodba sega v čas fašistične strahovlade in druge svetovne vojne, besedilo pa je bilo nagrajeno na nagradnem natečaju, ki sta ga ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta. V oddaji pa tudi o zborniku »Bleščeče, brezhibno, odlično…, glasbena kritika v prostoru in času«, ki ga je ob svoji štiridesetletnici nedavno izdal Kulturni dom Nova Gorica. Foto: Založba Mladika
Kaj bi brez poezije na osrednji kulturni praznik? Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki je prejšnja leta tradicionalno branje pesmi Franceta Prešerna pripravilo na Prešernovem trgu v Ljubljani, je to letos preselilo v studie Radia Slovenija. V Svetu kulture o tem in o ostalih kulturnih dogodkih na Prešernov dan. V Kranju so zunaj pripravili Prešernov smenj in ulične galerije, med drugim si lahko ogledamo portrete Prešernovih nagrajencev, ostale dogodke pa so preselili na splet. Spet je odprta tudi Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, katere regija je zahtevala še posebej dolg časovni davek, bi lahko rekli. Pa skok na Štajersko – prav 8. februarja leta 1954 je svojo vrata prvič odprla Umetnostna galerija Maribor. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani so za nocoj pripravili literarni kabaret v Iskanju Urške ali Kdo se boji povodnega moža? Zasnoval ga je mehiški ustvarjalec Carlos Pascual. In zdaj še k Slovencem v Italijo. Dan slovenske kulture je za njih posebej občutena priložnost, da s posebnim ponosom potrdijo svojo izvornost in pripadnost, pravi Marij Čuk. Oddajo bomo zaključili še z eno obletnico – pred natanko sto leti je namreč umrl Josip Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik. Vabljeni v našo družbo. Foto: BoBo
Nocoj se bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije začel četrti koncert Pretežno vokalnega cikla. V okviru tega abonmaja sicer nastopa Zbor Slovenske filharmonije, vsako leto pa enega izmed koncertov namenijo komorni vokalni glasbi in prav ta je danes pred nami. Več o koncertu v današnji oddaji. Napovedali bomo tudi ponedeljkovo spletno premiero mladinske predstave o odraščanju Elvis Škorc, genialni štor po romanu Janje Vidmar, in cikel Literarnih nokturnov Dekameron C-19. Foto: Slovenska filharmonija
Nekaj dni pred kulturnim praznikom je iz Narodne in univerzitetne knjižnice prišla lepa novica, in sicer da so pridobili Prešernov rokopis satirične meniške balade Sveti Senanus. Več o tej pridobitvi, ki ima kulturnozgodovinski pomen, danes v Svetu kulture. Predstavili bomo tudi zbirko kronik Nezakonita melanholija. Napisal jo je Carlos Pascual, v Mehiki rojen pisatelj, ki že več kot deset let živi v Ljubljani. Foto: NUK
Arjan Pregl se tokrat predstavlja v Galeriji mesta Ptuj. "Iz srca rojena umetnost", kot je naslov razstave, se lahko bere tudi "Izrojena umetnost". Umetnik, ki med drugim ustvarja most med spontano otroško potezo in polnokrvno abstrakcijo, tako ostaja provokativen. Čeprav so v glavnem na ogled dela iz njegovih zadnjih treh serij, je Pregl za ptujsko razstavo ustvaril 15 novih izjemno barvitih slik. Danes še o glasbi: ob 19.30 bomo lahko prisluhnili neposrednemu prenosu tretjega koncerta iz abonmaja SOS – niza koncertov Sodobnih orkestrskih skladb. Nocojšnji dogodek so naslovili Ponovno prebujenje, Orkestru slovenske filharmonije pa bo dirigiral Marco Angius, specialist za izvajanje glasbe Salvatoreja Sciarrina – enega najbolj prepoznavnih italijanskih skladateljev sodobne glasbe. Foto: Skladatelj Salvatore Sciarrino, vir spletna stran skladatelja, fotografiral Luca Carra, RaiTrade
Minuli teden je zaznamoval mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, na to grozljivo obdobje pa nas likovno opominjajo tudi nekatera dela Bogdana Borčića, enega pomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev na področju slikarstva in grafike, ki je leta 2014 po naročilu Muzeja spominskega obeležja Koncentracijskega taborišča Dachau izdelal grafično mapo In principio erat Dachau – na začetku je bil Dachau. Bogdan Borčić je bil kot sedemnajstletni mladenič leta 1944 interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. O tej svoji travmatični izkušnji je redko govoril, poznavalci njegovega opusa pa opozarjajo, da se ta zrcali v nekaterih motivih njegovega dela, kot so recimo mreže. Svoja prva dela s tematiko koncentracijskega taborišča je ustvaril nekaj let po vojni, s tem grozljivim obdobjem pa se je soočil tudi ob koncu svojega življenja. Grafike in risbe z naslovom Na začetku je bil Dachau so zdaj na ogled v mariborski Sinagogi, ki si je dela za razstavo izposodila iz Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. V drugem delu oddaje pa se ozremo čez mejo s komentarjem Marija Čuka o političnih spremembah, ki vplivajo tudi na počutje slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Foto: Bogdan Borčić, iz cikla In principio erat Dachau, vir: FB stranGalerije Božidar Jakac, izrez fotografije
V času, ko se velika večina šolarjev še vedno šola na daljavo in zato več ur na dan strmi v računalniške zaslone, se kot ena izmed idealnih prostočasnih dejavnosti ponuja branje knjig. To ima v primerjavi z igranjem videoiger, preživljanjem časa na družbenih omrežjih ali gledanjem televizije tudi več prednosti: branje ne spodbuja samo utrjevanja in izboljševanja pismenosti, jezikovne spretnosti in besednega zaklada, ampak tudi razvoj kognitivnih sposobnosti, globljega razumevanja sveta, ustvarjalnost in domišljijo, pomaga vaditi koncentracijo, razvija empatijo in pripomore k tesnejšim odnosom s starši, ki se z otroki o knjigah pogovarjajo ali jim sami berejo. Zbrali smo najzanimivejše knjižne novosti za otroke in mlade v preteklem mesecu, predstavljamo pa tudi nove knjižne projekte, namenjene šolarjem.
Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je znan po številnih knjigah. Bralci Primorskega dnevnika, ki izhaja v Trstu, pa ga poznajo tudi po rednih objavah zapisov, s katerimi se odziva na dogajanje doma in v svetu. Nedavno je izbor teh glos, kot jih sam imenuje, objavil v knjigi, ki je izšla pri založbi Annales koprskega znanstveno-raziskovalnega središča. V oddaji pa še o eni knjigi, in sicer najnovejšemu romanu italijanskega literarnega zvezdnika Paola Giordana Raztrgajmo nebo. V njem, kot je za avtorja značilno, poglobljeno prikazuje medčloveške odnose, gradi psihologijo likov; pred nas pa razgrne zgodbo o odraščanju, ljubezni ter odnosu do religije in narave.
Fotografije Tadeja Vaukmana v bolj ali manj izraziti maniri spremlja eksces; že vse od njegovega umetniškega preboja s projektom Dick Skinners leta 2015, pri katerem je šlo za dokumentarno beleženje norih zabav, skejterske subkulture in prijateljev ob pretepanju, iztrebljanju, bruhanju … Pozneje je Vaukman, verjetno že s serijo Grandheroes, fotografsko zgodbo o svojem odraščanju in življenju pri starih starših, nakazal zasuk k samorefleksiji. Leta 2019 je nato prepričal žirijo za nagrado skupine OHO z avtoportretom; sledila je rezidenca v Združenih državah Amerike, kjer je nastala ideja za razstavo Ritual očiščenja, v kateri se je poudarjeno ukvarjal s seboj in s svojimi težavami; osrediščenje na samorefleksijo je izrazito tudi na aktualni razstavi Vaukmana v ljubljanski Galeriji Škuc, o kateri več v tokratni oddaji ... Foto: ŠKUC / Simao Bessa
Sonja Borus se je kot ena izmed judovskih mladenk med drugo svetovno vojno skupaj s konvojem tako imenovanih Joškovih otrok prebijala v Palestino, prej pa skrivala in prebivala med drugim tudi v Sloveniji. »Moj moto je bil optimizem, ki sem ga v sebi nosila na celotni življenjski poti. Zmeraj sem vedela, da me v prihodnosti čaka boljše življenje. Bili so tudi trenutki, ko sem mislila, da bom morala vse opustiti, toda prav ta notranja iskra mi je rekla, da bo vedno vse dobro,« je zapisala leta 2011, pri 84 letih, ko so njeni zapiski v knjižni obliki prvič izšli. Starši so jo, da bi jo obvarovali pred usodo zapornikov v koncentracijskem taborišču, zaupali sionistični organizaciji Alija za otroke in mladino. Tam je zanjo in za nekaj deset drugih otrok skrb prevzel 20-letni Hrvat Joško Indig, ki je vse preizkušnje na njihovi poti do Palestine popisal v knjigi, ki je leta 2018 izšla v slovenskem prevodu z naslovom Joškovi otroci (Založba ZRC). Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta dve leti pozneje je pri isti založbi v prevodu dr. Jaše Drnovška Sonjin dnevnik zdaj izšel tudi v slovenščini.
Pronicljivi mislec in naš veliki pisatelj Boris Pahor, predvsem pa njegova taboriščna izkušnja, je v središču dokumentarnega filma BBC-ja s pomenljivim naslovom Mož, ki je preveč videl. Slovensko premiero bo film nocoj, večer pred mednarodnim dnevom spomina na žrtve holokavsta, doživel na Televiziji Slovenija. O tem, kako je potekalo snemanje filma in kako je prišlo do sodelovanja med BBC-jem in Pahorjem, bo več povedala Neva Zajc, ki je sodelovala pri nastajanju dokumentarca. V oddaji pa tudi o knjižni novosti. Pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla zbirka kratkih zgodb z zanimivim, morda celo skrivnostnim naslovom Prepozno, pozneje. Napisal jo je Marko Golja, ki ni samo pisatelj, temveč tudi sodelavec Uredništva za kulturo našega 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Foto: MMC / Emil Grbac
Verjetno ne bomo nikoli dovolj pozorni na pasti lastnih prepričanj. K refleksiji nas lahko spodbudi razstava Ane Sluga Disonanca prostora (vstop), ki je na ogled v galeriji Kresija. Serija slik velikega formata postavlja v ospredje problematiko družbenega konflikta. O problemih šolskega sistema, pravic in dolžnosti učiteljev, staršev in učencev pa lahko razmišljamo ob predstavi Gorazdov vozel ameriške dramatičarke Johnne Adams, ki pripoveduje o žgočem problemu samomora med najstniki. V interni premieri so jo uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, za širšo javnost pa jo bodo, ko bo mogoče. Vir fotografije: ljubljana.si
Jutri se lahko odprejo knjižnice, muzeji in galerije v statističnih regijah z bolj ugodno epidemiološko sliko. Med razstavami, ki si jo bo mogoče ogledati v prihodnjih dneh, izpostavljamo Babilonski stolp koroškega akademskega slikarja Stanislava Makuca v Galeriji Ravne. Aleš Berger pa je predstavil prevod prelomne pesniške zbirke Alkoholi Guillauma Apollinaira, ki sodi med najpomembnejše lirike v književnosti 20. stoletja.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo drevi ob 20. uri premiera plesne predstave Tri sestre. Ta je, kot pove režiser in koreograf Gregor Luštek, nekakšen negativ drame, ki jo je na začetku 20. stoletja napisal Anton Pavlovič Čehov. Mednarodni avtorski in raziskovalni projekt temelji na osebnih izpovedih treh umetnic, ki so iz drugih okolij zaradi ljubezni prišle živet v Slovenijo. Ob spominih na preteklost so v ospredje postavljeni partnerski odnosi. V Svetu kulture tudi o sedmi umetnosti – danes se na spletu začne 32. tržaški filmski festival. To je odlična novica za vse ljubitelje filma v Italiji – na daljavo si bodo namreč lahko ogledali izbor najboljših iz srednje in vzhodne Evrope, tudi slovenskih. Danes pa še nekaj o svojevrstni gledališki pobudi, ki te dni gostuje na Videmskem v Furlaniji-Julijski krajini in na inovativen način briše mejo med virtualnostjo in resničnostjo. Vabljeni v našo družbo! Foto: Barbara Čeferin
V obdobju zaprtja kinematografov si morajo ljudje drugje ogledati filme in drugo avdiovizualno produkcijo, na primer na spletnih, pretočnih platformah, ki pridobivajo vedno več gledalcev, pa tudi na televizijskih programih. Televizija Slovenija je ena redkih nacionalnih televizij, ki gledalcem ponuja kakovosten, tudi izredno mednarodno zasnovan filmski program. Poleg tega ob petkih zvečer ponuja redni kinotečni termin, v katerem predvaja klasike svetovne kinematografije. V oddaji pa danes tudi o načrtovani prenovi Narodnega doma pri Svetem Ivanu, nekdaj povsem slovenski vasi, ki je danes skorajda že središče Trsta. Narodni dom pri Svetem Ivanu je doživel enako usodo kot osrednji tržaški – požgali so ga fašisti – po dolgih letih pa naj bi kmalu zaživel v prenovljeni podobi. Foto: Pixabay
Leta 1991 je v središču Ljubljane Tovarna Rog zaustavila proizvodnjo koles. Zapuščeni industrijski kompleks je več let propadal, leta 2006 pa so ga zasedle študentke in študenti, umetnice in umetniki in aktivistke in aktivisti. Ti so prostore zavarovali, očistili in uredili in v Rogu so se pričele odvijati različne dejavnosti: vzpostavili so socialni center političnih aktivistov, ki se ukvarja s pravicami delavcev, izbrisanih, prekarcev, beguncev, začeli redno organizirati humanistične seminarje, predavanja, debate, filmske večere, performanse, treninge borilnih veščin, glasbene dogodke, uredili umetniške ateljeje in še in še. Na Mestni občini Ljubljana so leta 2016 napovedali rušenje kompleksa, revitalizacija pa naj bi obsegala prenovo in preureditev nekdanje tovarne v Center Rog. Tamkajšnje uporabnike so tedaj ob peti uri zjutraj poskusili deložirati, a so jim Rogovci to preprečili, tudi z gibanjem Ohranimo tovarno Rog, ki meni, da bi morala MOL na območju avtonomnega kulturnega centra graditi, ne pa rušiti.
Pod okriljem Unesca se je danes začel 18. Mednarodni teden zvoka z bogatim programom, ki razpira ključna vprašanja od ekologije in javnega zdravja, urbanizma, do dinamike družbenih in političnih odnosov. Morda se nam tema zvoka izmika tudi zato, ker zaznavanje plasti zvočnosti sveta, ki nas obdaja, zahteva čas in določeno stopnjo občutljivosti. Tako razmišlja prof. dr. Nicolas Rémy, soorganizator mednarodnega simpozija Zimska šola, ki se je začel danes je hkrati tudi prvi dogodek multidisciplinarnega in mednarodnega projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija. V oddaji pa predstavljamo tudi mlado kamerunsko pisateljico Djaili Amadou Amal, ki je z romanom Nepotrpežljivke največje presenečenje letošnjega jagodnega izbora nominirancev za najprestižnejšo francosko književno nagrado Le prix Goncourt. Foto: Pixabay
Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po priimkih in posestih oziroma hišah. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše? No, to ni povsem jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na priimek ali obratno. Hišne številke, ki so nam danes nekaj samoumevnega, ne segajo daleč v preteklost. Veliko dlje nazaj pa segajo prav hišna imena, ki so bila pogosto imenovana po gospodarjih, npr. Pr Ton – Pri Antonu, po svetnikih, Pr Jur – Pri Juriju, ali pa po drugih značilnosti časa, kulture in kraja, kjer so zgradili domačijo. Hišna imena so tako bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o tem v današnjem Svetu kulture, v katerem bomo napovedali jutrišnji dopoldanski dogodek v Slovenski filharmoniji – tretji koncert letošnjega Družinskega abonmaja. S tem želi Slovenska filharmonija svoje koncerte približati mlajšim poslušalcem ter njihovim družinam. Zaradi protikoronskih ukrepov jih je delno zastavila še nekoliko bolj didaktično, tako k poslušanju glasbeniki vabijo tudi osnovnošolce. Mi pa vas vabimo v našo radijsko družbo! vir: hisnaimena.si/Klemen Klinar
Neveljaven email naslov