Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis: Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
3704 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis: Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
Vojna v Ukrajini povzroča največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce, med njimi tudi mlade glasbenike. V Ljubljani se nahaja že dobrih 100 članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji Svet kulture na Prvem, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.
José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.
Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.
V Berlinu poteka Mesec evropske fotografije, največji fotografski festival v Nemčiji in na njem razstavlja v Berlinu živeča Vanja Bućan kot prva slovenska fotografinja v okviru tega pomembnega festivala. Razstava ima naslov Rajske ptice. Predstavljamo tudi novosti Mladinske knjige, založbe Miš in KUD Sodobnost International za mlade bralce.
V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje. Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija. Foto: Pixabay
V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.
Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili.
Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material; pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu.
Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju. Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov. Foto: BoBo
Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana. V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Radströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo. V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. foto: Boris Ostan v monoprojektu ''Smrtno resno'', (c) Anka Simončič/MGL
Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje in med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.
»To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki. Foto: Kinodvor, izrez fotografije
Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih. Foto: Studio UGM
Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih Filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank. Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali. In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva. Berlinski filharmoniki, foto Stefan Hoederath
Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt Bolezen duše je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla Kromatika, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.
Na velikem odru ljubljanske Drame bodo nocoj premierno uprizorili besedilo slovenske dramatičarke Simone Hamer Vse OK. Naslov nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu.
Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici. Foto: Kinodvor
Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.
Neveljaven email naslov