Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis: Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
3704 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis: Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana bo zadnjo premiero v letošnjem letu končala filozofsko obarvana tema. Jacques in njegov gospodar, roman češkega misleca in pisatelja Milana Kundere, se je prelevil v dramsko besedilo in svoje mesto našel v odrski uprizoritvi. Predstava tematizira oblastna razmerja, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose. Primer, kako se gledališka predstava prelevi v radijsko igro, pa bomo lahko slišali nocoj ob 22. uri in pet minut. Na programu Ars bo premiera Helverjeve noči poljskega dramatika Ingmarja Vilquista. V tej psihološko pretanjeni in aktualni zgodbi o dogajanju med razcvetom nacizma skozi prizmo preprostega fanta in njegove skrbnice so v ospredju gosto tkano besedilo in zvoki, ki iz vedno bolj podivjane ulice udirajo v majhen in na videz varen prostor stanovanja. Helverjevo noč je za radio dramaturško priredil in režiral Alen Jelen, ki se je pred petimi leti podpisal že pod režijo gledališke izvedbe tega besedila. Foto: Peter Uhan, predstava Jacques in njegov gospodar, SNG Drama Ljubljana
Napovedujemo premiero predstave v novomeškem Anton Podbevšek teatru, ki je nastala na podlagi pisma Franza Kafke svojemu očetu, in predstavljamo arheološka odkritja v Fizinah med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči, ki so na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Znane so tudi finalistke za besedo leta: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka in voda.
Oddaja tokrat prinaša vpogled v najnovejšo predstavo priznanega slovenskega plesalca in koreografa Branka Potočana, ki jo je ustvaril s skupino Fourklor. Predstava Zasedanje se ukvarja s fenomenom »zasedanja«; zasedanja prostorov, položaja, drug drugega in samega sebe. Poročamo tudi o novi monografiji, ki obeležuje 50 let podeljevanja Severjevih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem.
Decembrska podelitev nagrad sklada Staneta Severja že 50. leto zapored zaznamuje smrt enega na-ših največjih gledaliških in filmskih igralcev in se njegovemu spominu poklanja tako s simboličnim prižigom sveče kot priznanjem igralskih dosežkov profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter štu-dentov dramske igre. Letošnja nagrajenca v kategoriji igralskih stvaritev v slovenskih poklicnih gle-dališčih sta Marjuta Slamič, članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, in Blaž Setnikar, član ansambla Prešernovega gledališča Kranj. Skupinsko nagrado za študentsko stva-ritev so si prislužili Diana Kolenc, Maks Dakskobler in Nejc Jezernik, nagrado za najboljšo stvari-tev v ljubiteljskem gledališču pa je prejel Bojan Trampuš.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Mestnem gledališču ljubljanskem nocoj pripravljajo novo premiero. Barbara Zemljič, ki je sicer bolj znana kot filmska režiserka, se tokrat na Mali sceni MGL-ja predstavlja kot avtorica in režiserka dramskega besedila Olje črne kumine. Po naročilu nastala drama je zgodba o razpadli družini, prepredeni z osebnostnimi motnjami in psihičnimi diagnozami. Čeprav je besedilo študija medčloveških odnosov, ne gre za igro o psihiatriji, temveč za igro o življenju. V oddaji tudi o ciklu gledaliških esejev z naslovom Takorekoč, ki ga nadaljujeta Nova pošta pri Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani in mariborski Moment ter o prazničnem festivalu in knjižnem sejmu Knjige pod jelkami v Novi Gorici.
Tokrat o dveh gledaliških predstavah z naših odrov. Prva, Zgodbe grde deklice francoskega avtorja Juliena Daillerja, govori o ranljivi samopodobi najstnikov, druga z naslovom Klinc angleškega dramatika Mikea Bartletta pa raziskuje vprašanje identitete in nezmožnosti odločitve. Predstavljamo tudi novo bibliofilsko izdajo Stati inu obstati o dosežkih Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov, pod katero se podpisuje jezikoslovec Kozma Ahačič.
Maja Megla se je v svoji dolgoletni karieri posebej posvečala temam kulture in sodobne vizualne umetnosti. Tokrat je v 320 strani dolgi knjigi zbrala svoje Pogovore o vizualni umetnosti z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji iz obdobja med letoma 1990 in 2015, ki smo jih lahko brali v Mladini, Sobotni prilogi, Delovi kulturi in drugih publikacijah. V oddaji vas vabimo tudi k ogledu predstave Snežinka, ki se obeta v SNG Maribor. Božično igro o oddaljenosti in bližini izpod peresa Mika Bartletta je režiral Jure Novak.
V Mestni galeriji Nova Gorica letošnjo razstavno sezono zaključujejo z razstavo skulptur Ivana Skubina. Umetnik, rojen leta 1946 v Goriških brdih, ustvarja v glini, ki mu je omogočila vstop v svetove, v katerih se je ustvarjalni naboj, ki ga je začutil že v mladih letih in ga je sprva gnal v pisateljevanje, lahko izrazil. Zgodovina podobe je tako dolga kot zgodovina človeštva in brez človeka ne obstaja, nedvomno pa tudi človek ne obstaja brez nje, pa je misel kuratorja razstave Tehnometrija odtisa. Igor Loinjak v besedilu ob razstavi v MGLC razmišlja o spremembah, ki jih je svet slikovne reprezentacije doživel z razvojem tehnologije, zlasti digitalne. Foto: arhiv Mestne galerije Nova Gorica
Konec tedna prinaša več premier na odrskih deskah. Nocoj ob 18-ih bo v Mali drami SNG Drama Ljubljana krstna uprizoritev »zmešnjavne pravljice« Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Predstava za otroke in odrasle nas popelje na dinamično potovanje skozi labirint pravljičnih ugank in vprašanj. Prav tako drevi, ob 20-ih pa se v ljubljanski Stari mestni elektrarni pričenja predstava Vibracija posamezne strune, ki impulze Lemovega Solarisa prevaja v gibalno-scenskem okviru skozi jezik telesa. Jutri pa Mestno gledališče ljubljansko vabi na premiero Izrednih razmer nemškega dramatika in režiserja Falka Richterja. Napet psihološki triler, sicer napisan leta 2007, je še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. /foto: Branko Jordan, Gašper Lovrenc in Iva Krajnc Bagola v predstavi »Izredne razmere« v MGL, (c) Peter Diogani/
O nebeškem življenju je naslov koncerta, na katerem bosta nocoj Orkester in Zbor Slovenske filharmonije nastopila skupaj z zboroma Glasbene matice Ljubljana. Pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo glasbeniki izvedli monumentalno delo, Tretjo simfonijo Gustava Mahlerja. Glasbeni dogodek pripravljajo tudi v Mariboru. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo v Kazinski dvorani koncert z naslovom Poezija navdiha, na katerem bo nastopila sopranistka Bernarda Bobro. V oddaji več tudi o 8. mednarodnem kritiškem simpoziju Umetnost kritike, razstavi, ki jo odpirajo v ljubljanski Mestni galeriji in prinaša vpogled v trideset let slikarskega opusa Žarka Vrezca ter o premieri pravljice Svetlane Makarovič Balada o Sneguročki.
Cankarjeva založba se z zbirko S poti že petindvajset let osredotoča predvsem na izdajanje potopisov in s tem bralkam in bralcem približuje znane in neznane pokrajine. Letos sta izšli dve deli: zbirka potopisnih zapisov Fado poljskega pesnika in dramatika Andrzeja Stasiuka in Zadnji dnevi v stari Evropi Richarda Basseta. Izdajo novih del je uredil Andrej Blatnik, prevedli sta jih Jana Unuk in Staša Grahek. V oddaji predstavljamo tudi skupinsko razstavo dolenjskih likovnih umetnikov z naslovom Spectrum, ki so jo včeraj odprli v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
37. slovenski knjižni sejem, ki je letos potekal virtualno je včeraj zaprl svoja vrata. Ob zaključku sejma so podelili Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Nagrajenec je postal dolgoletni likovni urednik za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavle Učakar. Pogovor z njim boste slišali v naši redni popoldanski oddaji o kulturi, v kateri bomo prelistali tudi zadnje tri izdane knjige zbirke Moderni klasiki. Gre za roman Veliki spanec, ameriškega pisatelja Raymonda Chandlerja, roman Delno ženska indijskega romanopisca Perumala Murugana in esej Med svetom in mano sodobnega ameriškega pisatelja Ta-Nehisija Coatesa.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2020. Prešernovo nagrado sta prejela klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa so prejeli pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Verjup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Ameline v Verdijevem Simonu Buccangri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse. V oddaji pa tudi o drevišnji premieri drame Klinc, ki jo je Peter Petkovšek režiral za Slovensko ljudsko gledališče Celje, dramatik Mike Barlett pa je zanjo prejel nagrado Laurence Olivier. Z našo dopisnico smo se odpravili tudi v Bruselj na retrospektivo slovenskega filma, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka; z rimskim dopisnikom pa smo pregledali sinočnje dogajanje na sedežu tržaške založbe Mladika ob predstavitvi dveh knjižnih delih v italijanskem jeziku. Ob koncu pa predstavjamo še rezultate natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci!. /foto: Kajetan Gantar in Mirko Cuderman, prejemnika Prešernove nagrade 2022, (c) STA/
V bruseljskem kulturnem središču Bozar sta sinoči nastopila dva ugledna evropska pisatelja, ki v svojih delih vsak iz svojega vidika raziskujeta vlogo posameznika v specifičnih zgodovinskih okoliščinah. V oddaji boste izvedeli tudi več o filmu Danisa Tanovića z naslovom Deset v pol. Komedija z Brankom Đurićem v glavni vlogi skuša s humorjem pregnati težke epidemične čase. Posvečamo se tudi glasbi in vas vabimo na koncert simfonikov RTV Slovenija.
Danes se potapljamo v raznolik svet podob, takih, ki kot ilustracije pospremijo kakšno besedilo, in pa tistih, ki razgibajo filmsko platno. Začenja se namreč 7. decembrski sejem ilustracije, poteka pa tudi mednarodni festival animiranega filma. Sprašujemo se tudi, kako se tridesetletnice spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale med študijem. To je namreč eno izmed vprašanj predstave prav s tem naslovom – Tridesetletnice, ki bo nocoj doživela krstno uprizoritev v SNG Nova Gorica. Režijo podpisuje Tijana Zijanić, besedilo pa Eva Mahkovic in Tereza Gregorič. Oziramo se tudi v Rim, kjer je na ogled razstava umetnikov iz 16. in 17. stoletja, ki so se ukvarjali s temami nasilja in zmage kreposti. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan, izrez fotografije
Dela, nastala v zadnjih štirih letih, ki so zdaj na ogled v galeriji Ravne, je domači slikar in likovni pedagog Luka Popič ustvaril z različnimi orodji, kot so valj, omelo, lopatica, kdaj celo dlan. S tem je vzpostavil neposreden stik s podlago. Bela in črna sta skupni imenovalec njegovih abstrakcij, na najnovejših pa je dovolil barvi, da vstopi v sliko in tako nakaže nadaljnjo pot. Odpravili se bomo tudi v galerijo Društva likovnih umetnikov Maribor, kjer slikarka Jasna Kozar razstavlja dela, nastala med epidemijo, s katerimi se kritično odziva na družbeno dogajanje v tem spremenjenem času. V današnji oddaji se posebej posvečamo vizualnemu sporočanju – povejmo, da so v Cankarjevem domu v Ljubljani kot del spremljevalnega programa 14. slovenskega bienala ilustracije pripravili prvi nacionalni strokovni posvet Vizualna pismenost. Jasna Kozar: Začetek – konec, 2020, akril na platno, 90×70 cm (izrez)
Mednarodni festival animiranega filma Animateka bo potekal v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki v Ljubljani, del filmov pa bo dostopen tudi na spletu. Osrednji tekmovalni program, Animirani dokumentarci, Svetovni jagodni izbor, Mladi talenti Evrope je le nekaj letošnjih poudarkov. Otroška žirija bo izbirala v tekmovalnem Slonu, za mlade so posebej pripravili tudi ekološko in naravovarstveno kategorijo. Ker Animateka praznuje 18. rojstni dan, bodo na ogled filmi za polnoletne. S programom Njena zgodba se obračajo v zgodovino ženske ustvarjalnosti s temami patriarhalnosti, feminizma in vsakdanjega boja žensk za svoje pravice. Prikazali bodo film Maad, moje sonce, ki prinaša resnično izpoved zahodnjakinje, ki se preseli v Afganistan, da bi tam zaživela s svojim možem, Afganistancem. Celovečerni animirani film prikazuje prizadevanja afganistanskih žensk za emancipacijo v posttalibskem obdobju. V oddaji tudi o lutkovni predstavi za otroke Hrestač, ki so jo uprizorili v Mini teatru, koncertu flavtistke Eve Nine Kozmus, ki bo v kulturnem domu Nova Gorica nastopila z godalnim kvartetom van Kujik, tridesetletnici delovanja Muzine, društva za vzpodbujanje in napredek nove glasbe. Začeli pa smo s pesnikom Francetom Balantičem, ki se je rodil na današnji dan pred stotimi leti.
Kako se umetnost odziva na aktualno družbeno stanje in kako jo je zaznamovala koronske krize prikaže skupinska razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na razpis se je odzvalo 23 umetnic in umetnikov, izbrali so jih 14 z deli v sliki, ilustraciji, fotografiji, kipu, instalaciji in digitalnem performansu. Narodni muzej Slovenije pa je v prvi polovici tedna presenetil z novico, da bodo njihovi muzejski prostori na Metelkovi v Ljubljani zaprti za obiske do vključno 3. januarja. Direktorju dr. Pavlu Carju smo zastavili vprašanje: zakaj? Napovedali bomo sobotno proslavo v Gorici – Goriški Kulturni dom, ki se je uveljavil kot povezovalni element med Slovenci, Italijani in Furlani, slavi štiridesetletnico delovanja. V Mariborski operi pa bodo nocoj pripravili premiero slovite opere Aida Giuseppeja Verdija. Vabljeni v Svet kulture. Salvatore Cali, Border Action 1, 2020, digitalni performans, foto: arhiv avtorja
Zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić, ki sta svoje ustvarjalne moči že združevala, sta se tokrat osredotočila na življenje arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo bližajočo se 150-letnico rojstva sta napovedala z novim stripom Plečnik in pika, v katerem ta na svojo preteklost pogleda s prvoosebne perspektive. V zgodovino se ozira tudi nova radijska igra, ki jo bomo premierno slišali nocoj na programu Ars. ''Kot se za škotsko igro Macbeth Williama Shakespearea spodobi, smo ustvarili mračno zvočno pokrajino, ki poslušalcu omogoča intimen spopad z dramsko materijo. Še kako aktualna je ta zgodba o brutalnem boju za oblast, ki ne izbira sredstev'' o njej pove režiser Klemen Markovčič. V Svetu kulture tudi o koncertu v Komornem studiu, ki ga bo izvedla uveljavljena slovenska flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt – tega bomo prav tako lahko slišali na valovih Arsa. In še o začetku mednarodnega festivala sodobnega plesa – CoFestivalu danes. Foto: izrez naslovnice stripa Plečnik in pika avtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića, MGML
Neveljaven email naslov