Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
V zimskih dneh se močno poveča obisk savn, saj je savnanje priljubljen konjiček marsikaterega Slovenca – še posebej po prazničnih dneh, ko nam potenje pomaga iz telesa spraviti strupe, ki smo jih nabrali med obilnimi prazničnimi pojedinami. In čeprav pravilno izvajanje postopka savnanja krepi tudi naš imunski sistem, za vse savna le ni primerna. Tudi o kontraindikacijah, predvsem pa o koristih in pravilih savnanja ter o izbiri prave vrste savne bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili z Ivico Flis Smaka, dr. med., specialistko fizikalne medicine in rehabilitacije.
Ročne, stenske, žepne, mehanske, avtomatske, vodotesne ... Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, koliko upanja je za tisto staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili, in na kaj moramo biti pozorni, ko kupujemo novo uro? Gost: urarski mojster David Lečnik.
V tematsko zelo raznovrstnem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite številnim gostom. Približno 250 se jih v enem letu zvrsti v studiu Prvega. Ob koncu leta pa vas že tradicionalno sprašujemo: katere teme bi (še) želeli slišati v oddaji? Pokličite, pišite in povejte. Po osmih.
Zadnji decembrski dnevi so za hišne ljubljenčke zaradi ognjemetov, petard in drugih pirotehničnih sredstev po navadi precej stresni. Pirotehnika živali plaši, v najslabšem primeru jih lahko celo poškoduje. Odlično je, če se lahko z živalmi v prazničnih dneh izogibate mest, kjer pričakujete pogostejšo uporabo tovrstnih sredstev. Kaj lahko storite, če te možnosti nimate, pa povemo v četrtkovem Svetovalnem servisu. Naš gost bo dr. vet. med. Marjan Kastelic, spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev.
Ob koncu leta radi ocenimo svoje življenje in si postavimo cilje za prihodnje leto. Kakšen smisel imajo novoletne zaobljube, da bomo več časa namenili rekreaciji, bolje organizirali svoj čas ali shujšali? Od česa je odvisno, ali bomo zastavljeni cilj tudi dosegli? Ali obstajajo kakšne zvijače? Gostja bo psihologinja Eva Kovač.
Oblika kozarca lahko vpliva na naše dojemanje vina. Že dolgo namreč ni več skrivnost, da se v različnih kozarcih vinske arome razvijejo različno. Pomembno je, kako vino priteče do naših brbončic, pa tudi sama razporeditev brbončic vpliva na to, kako okusimo vino. O izbiri primernih kozarcev, pa o vinu in seveda peninah v torkovem Svetovalnem servisu s sommelierem in vinskim publicistom Jožetom Rozmanom. Pišite nam ali nas pokličite po osmih!
Zadnje dni v letu tudi letos preživljamo v znamenju takšnih in drugačnih omejitev. Da bi si pričarali nekaj prazničnega razpoloženja, se marsikdo zateče tudi k uporabi pirotehnike. Uporaba tistih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (to so pokajoče žabice, pok vrvica, pokajoče kroglice), je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. V Svetovalnem servisu po osmi bo zato z nami Daniel Jug iz Generalne policijske uprave, ki bo opozoril na nevarnosti neprevidne uporabe in tudi domače predelave pirotehnike.
Različni kuharski mojstri in mojstrice so stalni gostje Svetovalnega servisa. V tokratnem, zadnjem pred božičnim večerom, boste za spremembo naši gostje vi, poslušalke in poslušalci. Šli bomo v vaše kuhinje in vas vprašali, kakšne kulinarične specialitete ali morda že znane in preizkušene tradicionalne jedi boste ustvarjali. Je na vaših prazničnih jedilnikih tradicionalen puran, morda divjačina ali ste se odločili za obisk ribarnice? In ali imate kakšen zanimiv recept za preprosto in hitro sladico?
Zaščitena slovenska potica je pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi, katerimi boste izvedeli v četrtkovem svetovalnem servisu. Katere so najpogostejše napake pri peki potic in kako se jim izogniti? Kako gnetemo testo za potico in kaj je pomembno pri izbiri potičnika? Naša gostja bo slaščičarska mojstrica in avtorica več učbenikov za slaščičarje Darinka Gostenčnik.
Revmatoidni artritis je kronična revmatična bolezen sklepov. Zbolijo lahko otroci in starejši, najpogosteje pa se začne v mlajših in srednjih letih. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji kar 20.000 bolnikov z revmatoidnim artritisom. Zdravniki so izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila, spremenilo se je spremljanje bolnikov. »Bolniki že živijo dlje in bolj kvalitetno,« pravi revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, gost sredinega Svetovalnega servisa.
Kdo lahko vloži prijavo, če je v družini prisotno nasilje, ali za to potrebuje kakšne dokaze in ali je strah, da se s storilcem ne bo nič zgodilo, žrtev pa bo samo še bolj izpostavljena, upravičen? Gostji bosta Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi.
Ponedeljkov Svetovalni servis namenjamo pravilom lepega vedenja, s poudarkom na prazničnem času. Kaj se spodobi, kaj se ne, kako izbrati, izročiti in sprejeti darilo, kam z rokami ob praznično pogrnjeni mizi in ali si v času pandemije ob voščilu sploh še izmenjamo poljube? O tem s strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol Bojano Košnik Čuk.
Lansko zimo so bili ljudje doma osamljeni, tako da so si pogosteje zaželeli družbe domačih ljubljenčkov. Tako so skoraj izpraznili zavetišča za male živali, ki so dobile nov dom. V petkovem svetovalnem servisu bomo govorili o sprejemanju domačih ljubljenčkov v svoj dom, o njihovih različnih potrebah in nujnih prilagoditvah svojega življenja ter o razmislekih in pogovorih, ki jih moramo pred to odločitvijo opraviti znotraj družine. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana.
Kot rojstni dan prave moderne pice se omenja leto 1889. Od takrat sta se priljubljenost te jedi, pa tudi domišljija picopekov in ljubiteljev kulinarike zelo razvili. Poleg margerite tako v spodobni piceriji najdemo še celo vrsto pic z drugimi sestavinami. Veliko ljubiteljev kulinarike pa si pice speče tudi v domačem okolju. V zadnjem letu se je med najbolj zagnanimi ljubitelji pice razširilo tudi zanimanje za prenosne pečice. Kako pico pravilno speči in na kaj vse je treba biti pozoren pri izbiri vsebin? O tem v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal poznavalec pic Andrej Jamnik.
Čeprav se je sezona ogrevanja naših bivalnih prostorov začela že pred dvema mesecema, pa številni pred njo niso opravili rednega servisa kurilnih naprav. V sredinem Svetovalnem servisu boste dobili odgovore na vprašanja, kakšne so lahko posledice nerednega vzdrževanja peči, kakšne so posebnosti servisov peči na trda, tekoča in na plinsko gorivo in na kaj morate biti pozorni pri nakupu javljalnika ogljikovega monoksida. Slišali boste tudi, da lahko sami prispevamo k zmanjšanju izpusta delcev PM10 v ozračje. Gostja tokratnega servisa bo Romy Stariha Kaplar iz podjetja Eko dimnik.
Bliža se najdaljša noč v letu, ki zahteva oblačila, primerna za posebne priložnosti. Ker taka oblačila nosimo redkeje kot tista za poslovne priložnosti in prosti čas, v Svetovalnem servisu povemo, kako oz. s čim v mislih je treba po nakupih. Kako izberemo primeren material, barvo in kroj oblačila? Ja mala črna obleka še vedno klasika, s katero ne morete zgrešiti? So bleščice in čipke obvezne? In kakšna je ustrezna nega tovrstnih oblačil? Na vprašanja bo odgovarjala Lea Pisani, univ. dipl. inž. oblikovanja tekstilij in oblačil, stilistka in svetovalka za kulturo oblačenja.
Ob razvezi zakonske zveze oziroma razpadu izvenzakonske skupnosti se morata partnerja dogovoriti o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o določitvi stikov in preživnine za otroke in tudi nekdanje partnerje. Kako se določi preživnina za otroka in kdaj pripada tudi nekdanjemu partnerju? Kakšna je preživninska odgovornost otrok do staršev? Naša gostja je odvetnica Nina Radulovič.
Zakaj so začetniki na področju kriptovalut najlažja tarča spletnih prevarantov, kakšne pasti jim nastavljajo in na kak način žrtve vlečejo za nos vse dokler ne pride do nikoli izpolnjene zahteve po izplačilu bajnega dobička. Na kaj moramo biti pozorni, ko nakupujemo v spletnih trgovinah? Kateri so najvarnejši načini plačevanja in tudi o drugih pasteh spletnih goljufov bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu z Marušo Maligoj iz SI-CERTA.
December je praznični mesec, v katerem naj bi si oddahnili od dela in si vzeli čas za vse, kar nas razveseljuje. Včasih kdo potoži, da ne mara praznikov, ker prekinejo vsakodnevno rutino ali ker je med prazniki sam. Kaj lahko vsak naredi za to, da bodo prazniki lepi in zakaj so kljub vsemu pomembni? Gostja zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.
Če je igrača otroku zanimiva danes, jutri pa bo nanjo že pozabil, je to že znak, da igrača ni kakovostna? Smo v mesecu, ko so reklame v nabiralnikih in televizijski oglasi polni takšnih in drugačnih, za otroške oči seveda privlačnih igrač. Pri izbiri je ključno, da znotraj otrokovih želja prepoznamo boljše in slabše možnosti oziroma tiste, ki so bolj in manj koristne za razvoj. Gostja: Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov