Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
Februarja še ni konec, a dnevne temperature v zadnjih dneh so marsikoga zvabile na vrt in v sadovnjak. V sredinem Svetovalnem servisu se bomo po sadovnjaku vsaj v besedah sprehodili z Romanom Mavcem, vodjem Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije. Dobrodošla so vaša vprašanja o prvih pomladnih opravilih – rezi in cepljenju sadnega drevja, spomladanskem gnojenju in škropljenju … Zapišite jih na spletni strani radioprvi.si, pošljite na e-naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Avtizem je kompleksna nevrološka razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo specialistka klinične psihologije s Psihiatrične klinike v Ljubljani Aleksandra Jeličič.
Dokazilo o prebolelem covidu, hitro testiranje, karantena ob prihodu in vrnitvi, morebitna uvedba cepilnih potnih listov. To je nova realnost potovanj, ki jih slovenska konzularna služba ta hip sicer odsvetuje, a turizem se kljub pandemiji počasi prebuja. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o nujnih ali nenujnih poteh v tujino odgovarjal Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Ko opremljamo bivalne prostore, moramo najprej pomisliti na to, kako živimo in v kakšnem prostoru se bomo dobro počutili. Osnovno vodilo pri opremljanju namreč ostaja funkcionalnost, šele potem sledenje modnim težnjam. O opremljanju in popestritvi prostorov bomo v Svetovalnem servisu govorili z arhitektkama Uršo Kres in Tino Begovič. Izvedeli boste, za katere kose pohištva je pametno odšteti več denarja, za katere manj, kako prostor vizualno povečamo ter kako izberemo primerne tapete, zavese in osvetljavo. Pokličite po osmi!
Med najhujšo epidemijo so bili domovi za starejše praviloma zaprti, tako za sprejem novih stanovalcev kot tudi za obiske. Zdaj se vrata odpirajo, toda s posebnimi pogoji. Kje so še prosta mesta, kako je s sprejemom in kakšna so merila, pa tudi o tem, kakšne oblike pomoči dajejo domovi starejšim, v sredinem Svetovalnem servisu z Melito Zorec in Denisom Sahernikom iz Skupnosti socialnih zavodov.
Ste med tistimi, ki imajo empatičen odnos do sočloveka in se znajo vživeti v njegovo čustveno stanje? Katere so dobre in katere slabe strani empatije? Nam v življenju predvsem koristi ali nas lahko tudi omejuje? Katere okoliščine in spodbude so pomembne za razvoj empatije v zgodnjem obdobju in kaj lahko naredimo za njen razvoj v odraslosti? Naš gost je psiholog dr. Aleksander Zadel.
Da telesna vadba blagodejno vpliva na naše telo, ni treba poudarjati. Lotimo se jo lahko v različnih delih dneva, Svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča, da smo vsak dan zmerno telesno aktivni vsaj pol ure. Jutranje telovadbe, ki naj bi še posebej blagodejno vplivala na presnovo, se bomo lotili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami fizioterapevtka in biokemičarka, specializirana za preventivo in obvladovanje bolečin, Špela Jakša. Posvetili se bomo dihalnim vajam in vajam, ki pridejo v poštev ob bolečinah v hrbtu.
Zapuščina oziroma nepravdni zapuščinski postopek je sodni postopek, s katerim se razdeli dediščina med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kako poteka dedovanje zaščitene kmetije? Kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja ponedeljkovega svetovalnega servisa po osmi na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Svoja vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani radioprvi.si.
Kaj pričakovati od podjetij, ki ponujajo spletne zmenke ali spadajo v kategorijo ženitnih posredovalnic? Je prav, da se jim popolnoma prepustimo ali je bolje, da so naša merila strogo zastavljena? Gostji: Nina Slapnik iz Dogodkov za samske in Mojca Terezija Kiralj, vodja ženitne posredovalnice Gala iz Maribora.
Za prve mesece leta so običajno značilni občni zbori ali skupščine društev, zvez in ostalih nevladnih organizacij. Kako jih glede na epidemijo izpeljati letos? Kako društvo vključiti na seznam potencialnih prejemnikov donacije dohodnine, kako pridobiti status nevladne organizacije v javnem interesu? Kaj s sredstvi, pridobljenimi na razpisih za lanske projekte, ki jih društvo ni moglo izvesti? Veliko vprašanj, na katera bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovorila Petra Cilenšek, pravna svetovalka Zavoda CNVOS, Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Seveda ji lahko zastavite tudi svoja.
V petek in soboto bodo po vsej Sloveniji potekali informativni dnevi, roki za oddajo vlog za vpis na srednje, višje šole in na fakulteto se namreč približujejo. A kako naj šolarji pridejo do pravih podatkov o želeni šoli, saj bodo informativni dnevi potekali na daljavo? Kako bo z vpisi, katerih datumov mladi ne smejo zamuditi, kakšni so pogoji za dijake z različnimi odločbami? In predvsem, na podlagi česa naj se mladi odločijo, kje bodo nadaljevali svoje šolanje? Odgovarjala bo psihologinja Ajda Erjavec iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki dela v svetovalni službi Gimnazije Vič.
Prvo polovico februarja tradicionalno zaznamuje mednarodni dan epilepsije, ki je ena izmed najpogostejših nevroloških bolezni. Njena značilnost so ponavljajoči se epileptični napadi. Z njo živi odstotek svetovnega prebivalstva. V Sloveniji ima epilepsijo približno 20.000 ljudi. Kaj povzroči nastanek bolezni in kakšne so možne oblike zdravljenja? O vsem tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal doktor Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki.
V Sloveniji se vsako leto z ogljikovim monoksidom zastrupi in umre kar nekaj ljudi. Gre za smrtonosen plin, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju in je brez barve in vonja, zato ga ljudje s svojimi čutili ne moremo zaznati. Edini in najboljši način za preprečevanje zastrupitve je pravilna oskrba kurilnih, prezračevalnih in dimovodnih naprav. Za zaznavanje tega strupenega plina je priporočljiva uporaba javljalnikov, zlasti v prostorih, v katerih so nameščene kurilne naprave, ki zajemajo zrak iz njih. O ogljikovem monoksidu in varnem ogrevanju bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjal Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije.
Finančna uprava bo konec marca in konec maja pošiljala informativne izračune dohodnine. Vzdrževani člani znižujejo osnovo za dohodnino. Ali bi radi spremenili odločitev o vzdrževanih članih? To lahko finančni upravi sporočite samo še do petka do polnoči. Kdo je vzdrževani član? Kakšne pogoje je treba izpolnjevati? Koliko svojih lastnih sredstev ima lahko vzdrževani član? Kaj če se šola tudi po 26. letu? Na vprašanja o dohodnini in vzdrževanih članih bo odgovarjala Neli Komar Novak s finančne uprave.
Tém in razlogov za pogovor z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je veliko. Od cepljenja proti covidu-19, testiranja s hitrimi testi, pa do novih variant koronavirusa in posledic covida-19 na dolgi rok. Kaj pa zanima vas, poslušalke in poslušalci Svetovalnega servisa? Svoja vprašanja napišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pa pokličite v živo v oddajo Svetovalni servis v sredo po osmi uri na Prvem. Pripravlja Iztok Konc.
Koža je naš največji organ, sestavljena je iz treh osnovnih plasti in obsega 15 odstotkov telesne teže. Različne kožne bolezni in dermatološke težave so znane: akne, suha in občutljiva koža, ekcemi, dermatitis, luskavica … Kakšna naj bo nega kože in kdaj je – če imate težave – čas za obisk dermatologa? Gostja bo Katarina Šmuc Berger, doktorica medicine, specialistka dermatovenerologije iz splošne bolnišnice v Izoli.
Otroci, rojeni leta 2015, bodo septembra – če bo vse po načrtu – prvič sedli v šolske klopi. Vpis v osnovno šolo poteka v tem mesecu. Verjetno pa v luči razmer, v katerih živimo, nekateri starši razmišljajo, da bi začetek šolanja odložili. Pod kakšnimi pogoji je to mogoče in kako sicer letos poteka vpis v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Anton Baloh, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Velike sinice, sive vrane, kosi, različne vrste vrabcev, taščice in golobi so tiste vrste ptic, ki jih je v Sloveniji brez težav mogoče najti tudi pozimi. Da lažje pričakajo pomlad, jim s hranjenjem pa tudi dajanjem zavetja pomagamo ljudje. O pticah in primernem ravnanju z njimi bomo govorili tudi v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle.
Kako pomemben je zdrav hrbet, se zavemo šele takrat, ko nam začne povzročati težave in ko se začnejo bolečine. Skoraj vsak človek vsaj enkrat v življenju potoži nad bolečim hrbtom. V nekaterih primerih pa so bolečine v hrbtu izjemno trdovratne, zato jih ne moremo odpraviti hitro in zlahka. Včasih so lahko tudi simptom drugih bolezni, ki se skrivajo v ozadju. Da bo bolečin čim manj, hrbet pa čim bolj zdrav, bo gost četrtkovega svetovalnega servisa Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
V zadnjem letu dni se je zaradi epidemije življenje precej spremenilo tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi. Spremembe so se dotaknile tudi bolnikov z multiplo sklerozo, katerih zdravljenje se je moralo prilagoditi novim razmeram. Multipla skleroza kot nepredvidljiva bolezen osrednjega živčnega sistema je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Gregor Brecl Jakob, doktor medicine, z Nevrološke klinike v Ljubljani, bo v oddaji predstavil tudi, kakšni so znaki te bolezni in kako v času epidemije poteka zdravljenje.
Neveljaven email naslov