Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

O pasivni gradnji hiš z Mihom praznikom-energetskim svetovalcem

18.02.2015

V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.

Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.

Klasično ogrevanje ni potrebno

Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj  energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.

Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:

“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”

Začetna investicija zgolj 5% višja 

Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.

Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.

Shranjevanje energije

Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.

“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)

Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.

Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja

Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.

“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)

Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.


Svetovalni servis

4263 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

O pasivni gradnji hiš z Mihom praznikom-energetskim svetovalcem

18.02.2015

V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.

Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.

Klasično ogrevanje ni potrebno

Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj  energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.

Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:

“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”

Začetna investicija zgolj 5% višja 

Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.

Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.

Shranjevanje energije

Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.

“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)

Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.

Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja

Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.

“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)

Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.


31.05.2019

Kajenje in mladi

V Sloveniji zaznavamo trend upadanja kajenja. Problematično pa ostaja dejstvo, da tisti, ki kadijo, začnejo že okoli 15. leta. Raziskave kažejo, da je kar 47 odstotkov 15-letnikov že poskusilo tobačne izdelke. Pozneje v življenju, po 25. letu, pa začne kaditi zgolj en odstotek (poznejših rednih) kadilcev. V Svetovalnem servisu se bomo z Nino Rogelj iz mladinske, neprofitne organizacije Brez izgovora pogovarjali o medijskem opismenjevanju mladih. Kljub temu da je oglaševanje tobačnih izdelkov prepovedano, mediji kajenje še prikazujejo in ga tako nehote promovirajo.


30.05.2019

Kar četrtina moških in tretjina žensk naj bi imela težave v spolnem življenju

Seksualne disfunkcije so najbolj razširjena in najpomembnejša skupina seksualnih motenj. Kar četrtina moških in tretjina žensk naj bi imela težave v spolnem življenju, o katerih pa ne govorimo radi naglas. Dobra novica je, da je v zadnjih dvajsetih letih prišlo do velikega napredka na področju zdravljenja seksualnih motenj, še posebej seksualnih disfunkcij. Pri spolnih težavah je pomoč usmerjena v obravnavo povečanega ali zmanjšanega spolnega uživanja, erektilne zmožnosti, prehitrega ali zakasnelega izliva, orgazmične zmožnosti, upada lubrikacije tudi pojava spolne/genitalne bolečine. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo gostili Frosino Krstanosko, dr. medicine, specialistko interne ter spolne medicine. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.


29.05.2019

Jagodičje – okusno in zdravo

Jagodičje, kamor prištevamo borovnice, maline, jagode, ribez, brusnice, aronijo in še marsikaj, velja za najbolj zdravo sadje. Vsebuje veliko rudnin, predvsem pa je pomembno zaradi barvil, ki učinkujejo kot antioksidanti. V sredinem Svetovalnem servisu bo strokovnjakinja za jagodičje s Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Darinka Koron razložila, kako pravilno oskrbovati grme jagodičja, kako rešiti različne težave z njimi in kako se lotiti predelave hitro pokvarljivih plodov. Če želite odgovor na svoje vprašanje, pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.


28.05.2019

Koriščenje dopusta in izplačilo regresa

Inšpektorat Republike Slovenija za delo je v lanskem letu zabeležil več kot 24 tisoč različnih kršitev. Največji delež kršitev se že od leta 2009 pojavlja na področju plačila za delo, ki zajema denimo neizplačilo plače, prepozno plačilo, kršitve v zvezi z minimalno plačo. V to kategorijo spada tudi izplačilo regresa za letni dopust in v povezavi s tem so inšpektorji lani ugotovili nekaj manj kot 2 tisoč kršitev. Tudi tu se kršitve največkrat nanašajo na neizplačilo oziroma zamik izplačila, pojavljajo se tudi primeri, ko delodajalci delavcem regres za letni dopust izplačajo v nedenarni obliki. Na kakšen način bi moral biti regres dejansko izplačan, do kdaj ter tudi, koliko dopusta pripada posamezniku, kdaj in kako ga lahko koristi, so vprašanja, na katera bomo odgovorili v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Alenka Fritz Kolbe, vodja območne enote Ljubljana z Inšpektorata RS za delo.


27.05.2019

Ogledalo našega zdravja

Zunanji vplivi, odraz bolezni notranjih organov ali prizadetost v sklopu kožnih bolezni. To so trije najpogostejši povzročitelji težav z nohti. Kaj o zdravju pove njihova barva in kako pozdraviti vraščanje in cepljenje nohtov, glivice, suho in razpokano obnohtno kožico ali vraščen noht? Gostja bo izredna profesorica doktorica Mateja Dolenc Voljč, doktorica medicine z Dermatovenerološke klinike v Ljubljani.


24.05.2019

Vzgoja mladega psa

Poleg mačk so najbolj priljubljeni hišni ljubljenci v slovenskih domovih psi. Psa naj bi imelo kar vsako tretje gospodinjstvo, med njimi je največ mešancev, najpriljubljenejše pasme pa so nemški ovčar, labradorec, maltežan, zlati prinašalec in šicu. Se odločiti za mladiča ali posvojiti odraslega psa, je ena od dilem, s katerimi se soočajo bodoči skrbniki psa. Prednosti in slabosti obeh možnosti bomo predstavili v petkovem Svetovalnem servisu, v katerem vas bomo korak za korakom pripravili na vzgojo novega pasjega člana družine. Z nami bo kinolog Rajko Pučnik.


23.05.2019

Varčevanje v ETF skladih

Kotirajoči oziroma ETF skladi so v zadnjem času vse bolj priljubljeni zlasti zaradi nižjih stroškov. Za kakšne vlagatelje so primerni in katere so njihove prednosti pred vzajemnimi skladi? Kako vlagati v ETF sklade? Kako narediti prve korake pri varčevanju in kdaj je primeren čas za vstop v neko varčevalno shemo? Gost četrtkovega svetovalnega servisa je bil upravljavec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.


22.05.2019

Potovalna lekarna

Kaj sodi v potovalno lekarno, da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami? Kako prepoznamo sončarico in ali lahko od osebnega zdravnika pred potovanjem v kraje, kjer je dostop do medicinske službe omejen, dobimo recimo antibiotik? Gost: Milan Rajtmajer, doktor medicine, specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.


21.05.2019

Motnje srčnega ritma

Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji. Če se ta pojavlja pogosto, traja dalj časa ali je zelo izrazita, je potrebno zdravljenje. Aritmija namreč lahko sproži motnje v krvnem obtoku in ogrozi oskrbo telesa s krvjo. O srčni aritmiji, dejavnikih tveganja in zdravljenju bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili s prof. dr. Andrejem Pernatom, specialistom kardiologom aritmologom s Kliničnega oddelka za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.


20.05.2019

Splošne knjižnice

V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, 10 od njih izvaja tudi dodatne naloge kot osrednje območne knjižnice. Njihove storitve so v lokalni skupnosti namenjene vsem. Njihova ponudba pa ni osredotočena samo na izposojo knjižničnega gradiva, ampak se poskuša prilagajati sodobnim smernicam. So knjižnice prostori, ki jih obiskujemo bolj pogosto kot včasih, ali so prostori, ki jih zapuščamo? Gostja je Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic.


17.05.2019

Svetovalni servis

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.


16.05.2019

Naj krvni tlak ne bo previsok!

Tudi letos se ob 17. maju, svetovnem dnevu hipertenzije, Slovenija pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnosti visokega krvnega tlaka. Ta je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja in ledvičnih bolezni ter najpogostejši vzrok umrljivosti na svetu, ki pa ga je s preventivnimi ukrepi, rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem, mogoče preprečiti. V četrtkovem Svetovalnem servisu bo naša gostja doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo na UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.


15.05.2019

Nakup in prodaja rabljenega avtomobila

Kupujete rabljeni avtomobil, pa ne veste, kako preveriti število prevoženih kilometrov, kaj nam pove servisna zgodovina avtomobila in kaj lahko od avtomobila pričakujete glede na ohranjenost in prevožene kilometre? Poslušajte sredin svetovalni servis, ko se bomo z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem za nakup in prodajo rabljenih avtomobilov, dotaknili tudi vprašanja, kako popolnoma izkoristiti vse najnovejše tehnološke funkcije avtomobila.


14.05.2019

Zaščita lesa

Razkroj lesa povzročajo številni dejavniki žive in nežive narave. Mehanski, fizični in kemični vplivi, pa tudi žuželke, glive in plesni lahko poškodujejo ali celo popolnoma uničijo vašo ograjo, ostrešje, parket ali pohištvo. V torkovem svetovalnem servisu po osmih na Prvem bomo govorili o učinkoviti zaščiti lesa pred različnimi škodljivci. Naš gost bo doktor profesor Franc Pohleven z oddelka za lesarstvo biotehniške fakultete v Ljubljani.


13.05.2019

Vsi na kolo za zdravo telo in okolje

Kolesarjenje je trajnostna in zdrava oblika mobilnosti za vse generacije. Ker je na trgu velika izbira koles za cestno, gorsko, treking in mestno vožnjo, je odločitev o nakupu lahko izziv. Kakšen okvir naj ima kolo, kakšna naj bo višina krmila in sedeža, kolikšna razdalja med sedežem in krmilom? Kakšna čelada je dovolj kakovostna, da dobro varuje glavo pri padcu? O tem in drugih vprašanjih, povezanih s kolesarjenjem in kolesi bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Naš gost bo kolesarski strokovnjak Primož Čerin.


10.05.2019

Aktualne težave s sadnim drevjem

Nekaj zadnjih juter so spremljale nenavadno nizke temperature, ki so se jih ustrašili predvsem vrtnarji in sadjarji. Predvsem pri slednjih je še zelo živ spomin na poznoaprilsko pozebo, ki je zdesetkala sadjarski letini pred dvema in tremi leti. Kako na sadno drevje vpliva letošnje vreme ter kako ga zaščititi pred različnimi boleznimi in škodljivci, bo v petkovem Svetovalnem servisu pojasnila prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo seveda na voljo tudi za vaša vprašanja.


09.05.2019

Multipla skleroza

Multipla skleroza je kronična napredujoča vnetna bolezen osrednjega živčevja, možganov in hrbtenjače. Je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Pri obvladovanju te bolezni je pomembno zgodnje prepoznavanje. O tem, kakšni so simptomi in kako poteka zdravljenje, v pogovoru z doktorico medicine Alenko Horvat Ledinek.


08.05.2019

Drobnica

Kozji artritis in encefalitis, psevdotuberkuloza, kužna šepavost in enzootsko zvrgavanje so nekatere od pogostejših bolezni pri drobnici. Veliko težav rejcem povzročajo tudi zajedavci, ki se v tropu hitro razširijo. Kako ukrepati in predvsem preprečiti pojav teh bolezni, nam bo v sredinem Svetovalnem servisu povedal izr. prof. dr. Jože Starič, dr. vet. med., z ljubljanske Veterinarske fakultete.


07.05.2019

Svetovalni servis

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.


06.05.2019

Izbiranje in urejanje fotografij

Seveda nam v dobi hiperprodukcije podob ne manjka niti svoje lastne zasičenosti, pa tudi zmedenosti glede vizualnih zgodb. S pametnim telefonom v roki je že skorajda vsak lahko amaterski fotograf, a veščino, kako vse to obilje fotografskih podob povezati v smiselno in pregledno celoto, obvladajo le redki. Zato bomo v tokratni oddaji gostili mednarodno priznano fotografinjo Manco Juvan, ki nam bo pomagala z nasveti glede izbiranja in urejanja svojih fotoposnetkov. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.


Stran 62 od 214
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov