Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
Se vam ob okvari malih gospodinjskih aparatov bolj izplača kupiti novega ali poiskati servis za starega? Kaj moramo vedeti oziroma znati, če se popravila lotimo sami? Kaj moramo ob napakah na novih aparatih vedeti o zakonodaji? Vse to in še več v Svetovalnem servisu z gostoma Nastjo Šubic iz družbe ZEOS in elektromehanikom Sinišem Martinom. Vaša vprašanja pričakujemo na telefonski številki 01/472 22 22, po elektronski pošti ali prek posebnega obrazca na naši spletni strani.
Slovenija se uvršča med države, ki okužbo s HIV-om dobro obvladujejo. Izboljšanje informiranosti in dostopnost do zdravil ob tem ostajata dva vidika, ki lahko dobro vplivata na zmanjševanje in zamejevanje spolno prenosljivih bolezni. Pred svetovnim dnevom boja proti AIDS-u bomo zato na Prvem Svetovalni servis posvetili spolnim okužbam; predvsem njihovemu zamejevanju oz. preventivi, pa tudi prepoznavanju in zdravljenju. Sogovornica bo infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja - UKC Ljubljana.
Aktualna vprašanja o pokojninah, uskladitvi in letnih dodatkih ter pogoji za upokojevanje v prihodnjem letu – vse to bo tema torkovega Svetovalnega servisa na Prvem. V studiu bo generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež. Za koliko bodo višje pokojnine v letošnjem in prihodnjem letu? Kdaj lahko upokojenci pričakujejo prvo uskladitev?
Pretirano zadolževanje nas lahko pahne v spiralo dolgov, v skrajnem primeru tudi do izgube doma. O razlogih za izgubo nadzora nad finančnimi obveznostmi, o pasteh, ki jih prinaša ponudba posojil na sivem trgu, predvsem pa o nujnih korakih, ki jih moramo napraviti, da zaustavimo ta proces, se bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu pogovarjali z dr. Alenko Hebar Lavrič z Inštituta Prelomi.
Kuža kašlja, mačka ima vneto uho, hrčku pa izpada dlaka. Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Natalijo Hercog Gerbec, dr. vet. med. in vodjo veterinarskega centra PIKA. Odgovarjala bo na vprašanja v povezavi z zdravjem psov, mačk, ptic in glodavcev. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Motnje hranjenja se zdijo kot izziv sodobnega časa. Gre za težko ozdravljivo bolezen, ki lahko celo ogrozi naše življenje. Sodobni svet nas sili v idealno podobo, to pa marsikomu povzroča stisko in začaran krog vsakdanjosti in motenj hranjenja. To bo tema četrtkovega svetovalnega servisa, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite.
V ponedeljek se je v Sloveniji začel teden splošnih knjižnic. Vrstijo se dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da jim knjižnice z opravljanjem svojega poslanstva ponujajo ključ do širokih obzorij. Knjižnice namreč že dolgo časa niso več zgolj prostor za hranjenje in izposojo knjig ter drugega knjižničnega gradiva. Kako uspešne so pri prilagajanju potrebam sodobnega uporabnika? Svetovalni servis z gostjo Vesno Horžen, predsednico Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Vemo, da so odnosi in komunikacija na delovnem mestu zelo pomembni, ko govorimo o preprečevanju mobinga. Zato bomo tej temi posvetili torkov Svetovalni servis na Prvem. Poudarili bomo preventivno delovanje in tudi ukrepanje v primeru mobinga. Kaj mora narediti vsak delodajalec za preprečevanje mobinga? Kam naj se po pomoč obrne delavec, ki je žrtev? Gostja v studiu Prvega bo Tanja Urdih Lazar, ki vodi Center za promocijo zdravja na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
»Obdarovanje otrok je v večini primerov preseglo meje zdravega razuma.« Tako pravi gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Kako najmlajšim pričarati praznično in veselo vzdušje, hkrati jih obdarovati s premislekom in ohranjanjem ravnovesja med otrokovo željo ter dejstvom, da so nekatere igrače z vidika strokovnjakov bolj in druge manj koristne za njegov razvoj?
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor – slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? O tem v Svetovalnem servisu z gostom dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
Pasje šolanje niso samo povelja, bistvo učenja komunikacije s psom je medsebojno razumevanje in posledično prijetno sobivanje. Kdaj v pasjo šolo? Ali je sploh kdaj prepozno? Katere so najpogostejše napake pri učenju pasjega vedenja in zakaj se v pasji šoli v resnici učijo predvsem lastniki? Gostja četrtkovega Svetovalnega servisa bo Medtoda Mikuž, svetovalka za vedenje družnih živali in kinološka inštruktorica.
Število ljudi s sladkorno boleznijo v Sloveniji se povečuje. Zdravljenje je kompleksno in zahteva posameznikovo polno sodelovanje. Ko se enkrat srečamo z diabetesom, je sprememba prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena, saj lahko za nekaj let zamakne tako začetek zdravljenja z zdravili kot tudi posledice. Gostji: − diabetologinja dr. Jelka Zaletel dr. med., − klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa.
V Sloveniji je uporaba zimske opreme datumsko določena od 15. novembra do 15. marca. Ne glede na te zakonske določbe morajo vozniki upoštevati razmere na cesti in temu ustrezno prilagoditi opremo svojega vozila. Testi pnevmatik dokazujejo, da so zimske pnevmatike še vedno najboljša oprema za zimske vozne razmere, čeprav morda v zadnjih letih ni toliko snega, kot ga je bilo v preteklosti. Katero pnevmatiko izbrati za svoje vozilo in kako ga pripraviti na zimo? O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala Erik Logar iz Avto-moto zveze Slovenije ter Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije.
20. novembra bodo začele veljati novosti pri vodenju evidence o delovnem času. Zato bomo o teh novostih govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem. Kaj morajo o evidencah vedeti delodajalci in kaj delavci? Na kakšen način je treba voditi evidenco, kateri podatki naj bodo vključeni? Ali evidenco delovnega časa lahko vodi delavec sam? Gost bo odvetnik Luka Švab.
Goska ali račka − martinova dilema, ki jo bomo skušali rešiti v petkovem svetovalnem servisu. Ob tem bomo pripravili tudi račjo pašteto, izvedeli, v čem je skrivnost dobrih mlincev, posladkali se bomo s kakijevo kremo in kostanjevo rezino, ogreli z juho iz pastinaka, ugotavljali, na koliko načinov lahko pripravimo rdeče zelje in kaj potrebujemo za dobro vinsko omako. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po deveti na Prvem predstavil kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Uprava za varno hrano je po sklepu vlade, zaradi spremenjenega načina obveščanja in poostrenih nadzorov, povečala število objav odpoklicanih živil. Nihče pa ne ve, koliko oporečnih živil smo v preteklosti že pojedli. Ob množici odpoklicev in umikov se potrošniki sprašujemo, kako varna je hrana? Na vprašanja o tem bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane v okviru Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Upravi za varno hrano.
Zakaj so za naše zdravje pomembne močne kosti in zakaj je to pomembno, ko govorimo o osteoporozi, bomo izvedeli v sredinem svetovalnem servisu. "Zgradite močnejše kosti" je geslo svetovnega dneva osteoporoze, bolezni, ki prizadene eno od treh žensk in enega od petih moških po 50-tem letu starosti. Naša gostja bo Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Društva bolnikov z osteoporozo Ljubljana.
Vsak udeleženec v prometu se je že znašel v koloni in se spraševal, zakaj je kolona sploh nastala, če pa za to ni jasnega vzroka. Vendar je bolj zanimivo od tega vprašanja iskati odgovor, kaj narediti, da do kolon sploh ne bi prišlo. Odgovore nam bosta pomagala poiskati mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, in Matic Zupančič, vodja AMZS informacijskega centra. Pokličite nas med oddajo ali nam posredujte svoje vprašanje preko posebnega obrazca na naši spletni strani ali preko elektronske pošte na naslov prvi@rtvslo.si.
Smo v mesecu preprečevanja zasvojenosti in ena najbolj razširjenih substanc, ki lahko povzroča odvisnost, je alkohol. Ta je v družbi sprejet, ker lahko izboljša razpoloženje. Kaj pa dolgoročne posledice nezdravega odnosa do alkohola? O tem v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem. Kaj to pomeni, kakšno je že tvegano pitje? Po deveti bo z nami dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Jesensko založno gnojenje, škropljenje, rez sadnega drevja in sajenje sadnih sadik – katerih jesenskih opravil v sadovnjaku se še lahko lotimo v novembru oz. kako pripraviti sadovnjak na prihajajočo zimo? V petkovem Svetovalnem servisu na Prvem bo po deveti naš gost agronom Vanes Husić. Vprašanja zanj sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, spletni strani Prvega ali na telefonski številki 01 475 22 22 med oddajo.
Neveljaven email naslov