Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Svojci oseb z demenco doživljajo velike obremenitve. Ker bolezen napreduje in traja več let ali celo desetletje, osebe z demenco postanejo popolnoma odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč. Kakšna pomoč in podpora je na voljo svojcem? Gostja je predsednica Združenja Spominčica Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.
Ločitev je ena najbolj bolečih izkušenj, preplavijo nas globoka čustva žalosti in izgube. Zgraditi moramo novo življenje in pozitivno samopodobo, vzpostaviti nov odnos z otroki. Kako se lotiti vse te nove dinamike, zakaj nas zapustijo tudi nekateri prijatelji? In predvsem - kako preživeti čas samote, ki se pojavi? O vsem tem bomo govorili v svetovalnem servisu. Naša gostja bo Milena Svetlin, ki raziskuje proces ločitve. Pokličite ali nam pišite.
Čeprav so se nepremičnine v Sloveniji po zadnjih podatkih na letni ravni podražile za 7,4 %, povpraševanje po stanovanjih ne upada prav močno. Kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin tudi v Četrtkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati 2-% davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Gostja je licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec. Vabljeni k sodelovanju tudi na prvi.rtvslo.si
Približno tretjina odraslih spi priporočenih od šest do osem ur, pri mladostnikih je ta delež manjši. Prav dober spanec je del dobro delujočega srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema. Nespečnost, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog … Poznamo več kot 90 vrst motenj spanja. Ključno, tudi za sredin Svetovalni servis po deveti na Prvem, pa je: v večini primerov jih lahko uspešno zdravimo. Gostja: somnologinja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar dr. med. iz Centra za motnje spanja.
Za pomoč ljudem, ki so jih prizadele poplave, ustanavljajo tehnične pisarne. Strokovnjaki bodo ljudem in občinam svetovali pri sanaciji in zagotavljali vso potrebno podporo pri obnovi. V Ljubljani že deluje državna tehnična pisarna, ki pokriva širši del ljubljanskega in škofjeloškega območja. Vodja pisarne inženir gradbeništva Blaž Dolinšek bo o tem, kako delujejo pisarne in kakšno pomoč pri sanaciji ponujajo, odgovarjal v torkovem Svetovanem servisu. Pokličite, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite sporočilo na spletno stran Prvega.
Kar nekaj razlogov imamo za to, da se bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem pogovarjali o teku in gibanju. Čez manj kot mesec dni bo v prestolnici Ljubljanski maraton, v soboto smo zaznamovali dan slovenskega športa, začel se je evropski teden športa. V studiu med deveto in pol deseto bo poslušalkam in poslušalcem Prvega znano ime, profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik. Odgovarjal bo na vprašanja o pripravah na maraton, dobrih učinkih teka in morebitnih poškodbah.
Petkov Svetovalni servis bo potegnil črto pod letošnjo vrtnarsko sezono, ki večini ne bo ostala v najlepšem spominu. Kaj je prinesla, kako se pripraviti, da bo prihodnje leto boljša? Katerih jesenskih opravil na vrtu ne smemo izpustiti, ali je že treba hiteti s pobiranjem pridelkov, je še čas za zadnje jesenske setve? Kako vrtnariti v rastlinjaku in kako zelenjavni vrt pripraviti na zimo? Na ta in vaša vprašanja bo odgovarjala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete. Pošljite jih na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.
Na vrhu reber je ramenski obroč, ki ga sestavljajo prsnica, obe ključnici in lopatici. Omogoča pritrditev zgornjih okončin na trup. Značilnost sklepov ramenskega obroča je njihova velika mobilnost. Kaj vse nosijo naše rame in kakšne težave jih lahko doletijo? O tem in o zdravljenju bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo naš gost Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Osnovne gradnike beljakovin moramo v telo vnesi z ustrezno prehrano. V sredinem Svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna so priporočila glede dnevnega vnosa in ali morajo biti beljakovine prisotne v vsakem obroku dneva. Katere beljakovine so bolj kakovostne, katere manj in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, da v poplavi izdelkov s poudarjeno vsebnostjo beljakovin na policah trgovin, ne bomo zavedeni? Sogovornica: magistrica inženirka prehrane Zala Mlinšek.
Zamenjava črk, številk na začetku šolanja, težava pri tekočem branju, počasnosti in tako naprej. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o specifičnih učnih težavah. Te so nevrološko pogojene ter so povezane z branjem, pisanjem, računanjem in neverbalnimi specifičnimi težavami. Na kratko: disleksija, diskalkulija, dispraksija in tako naprej. Kako jih prepoznamo in predvsem rešujemo? Sogovornik: dr. Marko Kalan, profesor defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Klicni center za pomoč po poplavah deluje slaba dva tedna, na številko 114 pa se lahko obrnejo posamezniki z različnimi vprašanji glede pomoči, obnove, popisa škode, kot tudi zgolj za pogovor v težkih trenutkih. Bistvo delovanja te službe je usklajenost pri odgovorih in pomoč, poudarja vodja klicnega centra Andrej Šter. Gostimo ga v ponedeljkovem Svetovalnem servisu, tudi za vaša vprašanja, ki jih lahko zapišete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličete med oddajo.
V našem vsakdanjiku pogosto videvamo oborožene posameznike; lahko gre za policiste, varnostnike ali vojake. Tudi državljani, ki niso zaposleni pri represivnih organih ali v posebnih podjetjih, lahko pridobijo dovoljenje za nošenje orožja. Kdo lahko dobi takšno dovoljenje, kakšni so postopki in kdo ga izdaja? Kdaj in kje lahko posameznik uporablja orožje, kako ga mora hraniti, kaj glede lastništva orožja pravi zakonodaja, kako preprečiti nezakonito uporabo orožja in kako ravnati ob najdbi orožja ali streliva? Na takšna in druga vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal strokovnjak za orožje in avtor številnih strokovnih člankov Rok Štupar. Vprašanje na to temo mu lahko zastavite prek elektronske pošte prvi@rtvslo.si ali telefona med oddajo.
V četrtkovem svetovalnem servisu bomo govorili o železniškem potniškem prometu. Zakaj je nov vozni red tokrat začel veljati že v začetku septembra? Kakšne so izkušnje potnikov z novimi vlakovnimi kompozicijami? Kako z vlakom prepeljati kolo ali hišnega ljubljenčka? Ali bodo potovanja z vlakom na naših progah postala hitrejša? Ste zadovoljni z voznim redom, je vaše postajališče primerno urejeno in vzdrževano? Naš gost po deveti na Prvem bo Primož Kokalj iz potniškega prometa Slovenskih železnic. Pokličite, pišite na radioprvi@rtvslo.si, ali zapišite vprašanje na spletni strani radioprvi.rtvslo.si
September je mesec krvnih bolezni. Večina bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki jih ovirajo v vsakodnevnem življenju. Dolgotrajna nepojasnjena utrujenost je recimo dovolj velik razlog za obisk zdravnika. Preiskava krvne slike pa je tista, ki zdravnikom pomaga pri postavljanju diagnoz. S tako imenovanim hemogramom smo se srečali vsi, pa ga znamo tudi brati? Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Eritrociti, levkociti, trombociti … O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu po deveti z Mojco Dreisinger, dr. med. iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Z novim šolskim letom se ni začel le pouk v šolah, temveč tudi nova sezona različnih obšolskih in interesnih dejavnosti. Izbire je res veliko, prav tako so zelo različni tudi stroški, povezani z dejavnostmi in treningi. Katero dejavnost izbrati in ali naj starši upoštevajo želje otroka ali naj ga vpišejo v dejavnost, za katero sami menijo, da je primerna zanj? Kdaj je vsega preveč in kdaj podpora staršev preraste v pritisk? Kako obšolske dejavnosti vplivajo na družinsko dinamiko? O tem v torkovem Svetovalnem servisu s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom.
Poplave so za seboj pustile z raznimi strupi in težkimi kovinami onesnaženo zemljo, ki so jo lastniki uporabljali za namene kmetovanja ali vrtičkarstva. Kaj lahko storimo, da bo zemlja čimprej uporabna, kakšne so sodobne tehnologije revitaliziranja, koliko to stane in koliko dela je treba vložiti v sanacijo. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarja ddr. Ana Vovk, profesorica za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru in vodja Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
Državni ukrepi za pomoč posameznikom ter gospodarstvu po poplavah v avgustu 2023 so pripravljeni. Delodajalci in posamezniki že lahko oddajajo vloge. Kdo so upravičenci in kakšne so višine pomoči? Na kaj je treba paziti pri izpolnjevanju vloge in ali so že znani datumi izplačila ukrepov. Vse to v Svetovalnem servisu. V petkovem bosta na vprašanja odgovarjala vodja sektorja za pravice iz javnih sredstev Tadeja Juvan z ministrstva za delo in predstavnik zavoda za zaposlovanje Sandi Meke.
Vodna ujma je marsikje preoblikovala ali odnesla dele zazidljivih in pozidanih zemljišč. Ali je v takem primeru potrebna nova izmera in vpis spremembe v zemljiško knjigo? Če je povodenj odnesla mejnike, ali novonastala situacija pomeni stanje neurejene meje? Kdo je dolžan sanirati poškodovano služnostno pot: služnostni upravičenec ali lastnik zemljišča? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite med oddajo ali zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si. Odgovori po deveti, na Prvem.
Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki prinaša vrsto novosti. Za izvajanje pomoči bo Zavod za zaposlovanje povabil k vključitvi vse brezposelne osebe, ne glede na trajanje brezposelnosti. V drugem četrtletju je bilo sicer v Sloveniji brezposelnih 37.000 oseb, to je dva odstotka manj kot v prvem četrtletju. Kako do zaposlitve in kako na zaposlitvenem pogovoru prepričati delodajalca o zaposlitvi? O vsem tem v sredinem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjala Barbara Vrtačnik z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki bo 8. septembra, lahko laična in strokovna javnost bolje spoznata poklic, ki je namenjen tako bolnikom kot celotni družbi. Združenje fizioterapevtov Slovenije je aktiven član Svetovne fizioterapije že 28 let. Letošnja osrednja tema je artritis. Gre za več kot 100 bolezni, ki največkrat povzročijo bolečine sklepov. Kako pri zdravljenju teh težav sodelujejo fizioterapevti, nam bo v torkovem svetovalnem servisu pojasnil Janez Špoljar, magister fizioterapije, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije in vodja fizioterapije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Pokličite ali nam pišite.
Neveljaven email naslov