Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
V lanskem letu je državno štipendijo prejemalo skupaj nekaj več kot 52 tisoč dijakov in študentov. Povprečna višina štipendije je bila 112 evrov. Višina zneska je v zadnjih desetih letih padla, je pa v tem času naraslo število prejemnikov. O pogojih, ki jih morajo izpolnjevati dijaki in študenti, postopku vlaganja, aktualnih rokih in tudi o tem, kaj se zgodi, če posameznik letnika ne dokonča pravočasno – v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina.
Partnerski odnos prinaša številna vprašanja in izzive. Pomembno je uravnoteženo ravnovesje med avtonomnostjo in povezanostjo, ko pa se to poruši, velikokrat pride ločitev. Kako pa se življenja po ločitvi lotiti kot mama in oče, kako nadaljevati vlogo staršev in hkrati sprejeti ločitev, so pomembna vprašanja, o katerih bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka.
Asistenčni sistemi v novejših avtomobilih nam lahko olajšajo vožnjo, če jih znamo uporabljati, ali pa jo otežijo, če nismo dovolj dobro seznanjeni z njihovim delovanjem. Kaj vse zmorejo in kakšna je razlika med asistenčnimi sistemi in sistemi za avtonomno vožnjo, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali neodvisnega svetovalca Igorja Matka iz MTL Garage.
V sredin Svetovalni servis prihaja v. d. generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Špela Isop. Z njo bomo govorili o družinskih prejemkih ter prejemkih v okviru starševskega varstva. Med te spadajo starševsko nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa, do plačila prispevkov pri 4 otrocih ali več ter nadomestilo za odmor za dojenje. Družinski prejemki pa so starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek in pomoč pri nakupu vinjete.
Delo od doma, na daljavo, izven prostorov delodajalca, ima številne dobre učinke. Kako je opredeljeno v delovnem pravu in kako se ga določi v pogodbi o zaposlitvi? Kdaj je potrebna nova pogodba in kdaj zadostuje aneks? Kakšne obveznosti ima delodajalec in kakšne delavec? V studiu Prvega je naša gostja odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.
V ponedeljkovem svetovalnem servisu bo govor o prodaji vina. Kdaj prodajati vina, po kakšni ceni, kako izbrati najboljše prodajne poti, ki pritegnejo prave kupce? Kakšna naj bo etiketa na vinski steklenici in v kakšni embalaži naj steklenico ponudimo trgu? Komu bomo prodajali: vinskim trgovcem, hotelom, restavracijam, zbirateljem redkih vin? Naj bo vinar v restavraciji navzoč tudi z vinom na kozarec? Ali vina prodajati glede na okus ali na regijo? O tem se bomo pogovarjali z enologom Mojmirjem Wondro.
Kuhinja je nekoč bila, marsikje pa še vedno je, osrednji prostor doma. Otroci starše pri pripravi jedi in kuhanju opazujejo, sčasoma lahko tudi sami vse bolj sodelujejo pri tem opravilu. Kdaj in na kakšen način jih vkljúčiti v peko in kuhanje, da bo to primerno njihovi starosti ter sposobnostim, bo osnovno vprašanje petkovega Svetovalnega servisa. V studiu se nam bo po osmi pridružila Ana Žontar Kristanc, avtorica več kuharskih knjig.
Četrtkov Svetovalni servis namenjamo vrtnini, ki na slovenskih zelenjavnih vrtovih ne sme manjkati. O vzgoji in oskrbi paradižnika, težavah z njim, odpornih sortah in ekoloških rešitvah bomo govorili z Davorjem Špeharjem, strokovnjakom s spletnega portala Zeleni svet. Vaša vprašanja med oddajo sprejemamo na tel. št. 01 475 22 22, že zdaj pa nam lahko pišete na prvi@rtvslo.si ali svoje vprašanje zapišete v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor – slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? O tem v sredinem Svetovalnem servisu z gostom dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
Sezona sveže zelenjave je na vrhuncu in da se ne boste spraševali, kam z obilico bučk, vam bomo v torkovem Svetovalnem servisu priskočili na pomoč. Buče so visoko hranilna vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in malo kalorij. Poleg številnih pozitivnih lastnosti, ki jih imajo buče na zdravje, pa je njihova prednost tudi skoraj neskončne možnosti priprave jedi. Bučni namazi, juhe, pite, solate in bučne sladice. Kuharske nasvete bo po osmi na Prvem delila poznavalka buč in priprave bučnih jedi Mateja Reš.
V petkovem Svetovalnem servisu bo dišalo po morju. Čeprav vas zagotovo ne bomo ovirali niti pri tem, da bi si ob pomoči našega gosta, kuharskega mojstra Jakoba Polajžerja, pripravili sladkovodne ribe. Najprej bomo seveda preverili, ali so sveže in zdrave, nato pa pripravili lonce, ponve, pekače in zakurili žar. Tudi na morske sadeže ne bomo pozabili, povedali bomo, kako jih pripraviti, da ne bodo preveč »gumijasti«. Pridružite se nam, delite kakšen svoj recept ali vprašajte, kar vas zanima.
Udeležba na plavalnem tečaju v osnovni šoli je pri nas obvezna. Zato imamo velik delež plavalcev, niso pa seveda vsi dobri ali celo odlični v tem. V četrtkov Svetovalni servis smo povabili Miho Močnika, učitelja plavanja pri Športnem društvu Aqua, ki dela tako z otroki kot odraslimi. Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri osnovnih plavalnih slogih: prsno, kravl in hrbtno?
Kolesarjev je na cestah vedno več, več pa je tudi prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Kako naj kolesarji poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu? Kakšna so priporočila za varno vožnjo in katere so najpogostejše napake? Gost mag. Ivan Kapun iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Raziskave kažejo, da več kot 70 odstotkov slovenskih otrok internet uporablja vsak dan. Uporaba se s starostjo povečuje. V povprečju na internetu preživijo skupaj 99 minut. Tam iščejo informacije za šolske potrebe, gledajo videe, objavljajo slike, videe, glasbo, precej razširjena je tudi uporaba spletnih družbenih omrežij. Na kaj biti ob tem pozoren in za kakšno preventivo naj poskrbijo starši, bo tema torkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Ajda Petek in Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si.
Pohodnik, ki se je zaplezal pri sestopu z mladoletnima otrokoma, planinka, ki je zdrsnila s poti in si poškodovala nogo, planinec, ki mu je postalo slabo … To je nekaj primerov posredovanj gorskih reševalcev preteklega konca tedna. Povečano število obiskovalcev v poletnem času seveda spremlja tudi povečano številno takih in podobnih nevšečnosti. Kaj lahko kot obiskovalci gora naredimo že pred samo turo, kako se pripraviti in ne nazadnje – kaj narediti, če se zgodi nesreča. Gost: Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.
Po kombuči oziroma fermentiranem napitku na osnovi sladkanega čaja zadnja leta posega vse več ljudi, saj lahko pomeni tudi alternativo sladkanim gaziranim pijačam. Kako se je lotiti, na kaj paziti pri pripravi, s kakšnimi okusi se poigravati? Na vaša vprašanja o kombuči in drugih fermentiranih pijačah bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Strokovnjak za fermentacijo, doktor biologije Martin Turjak.
Ljudje različno prenašamo poletno vročino – nekaterim celo ustreza, druge pa vrže iz tira na različnih ravneh. Ajurveda pozna nekaj prehranskih in zeliščnih modrosti, s katerimi lahko omilimo vpliv hude vročine na človeški organizem. O poletni sezonski rutini, ki je namenjena spodbujanju prehranjevalnih in življenjskih navad, ki bodo pomagale preprečiti čezmerno kopičenje poletnih ekstremov, bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili z mag. Kajo Kastner Yadav, certificirano svetovalko ajurvede.
Avgust je že tradicionalno čas, ko se morajo študenti, ki bi želeli bivati v študentskih domovih ali za bivanje pri zasebnikih uveljavljati subvencijo, začeti ozirati v novo študijsko leto. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta, za sprejem letos roka ni. Skupaj je razpisanih 12.149 mest. O tem v torkovem Svetovalnem servisu. Za pojasnilo o oddajanju dokumentacije in postopku vselitve ter aktualnih razmerah v ljubljanskih javnih študentskih domovih bo z nami Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Ali veste, koliko vas stane poletno hlajenje stanovanja? Naravno hlajenje je učinkovito in tako rekoč zastonj. Koliko k temu pripomorejo senčila? Kakšna je povezava med temperaturo in vlago v bivalnih prostorih? Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za nakup klimatske naprave? Ali veste, da tudi zelena fasada pripomore k poletnemu ohlajanju prostorov? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Študija v Veliki Britaniji je pokazala, da se je spolna dejavnost v prvem letu epidemije zmanjšala za kar 40 odstotkov. Večina težav v spolnosti je posledica tega, da se o njej ne znamo odkrito pogovarjati, je prepričana gostja četrtkovega Svetovalnega servisa, dr. medicine, internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino Frosina Krstanoska. Z njo v oddaji o seksualnih motnjah in rešitvah zanje, podrobneje pa tudi o spolnosti hematološko-onkoloških bolnikov. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov