Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4263 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko malo pomagamo, da bo bolj živahen in da bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Brez skrbi, v vrtni mlaki ne bo komarjev, saj imajo v takem okolju veliko naravnih sovražnikov. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo in prezračujejo in zakaj v mlako ne naseljujemo rib? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Ob visokih temperaturah se število kopalcev v rekah, jezerih, morju in tudi ribnikih zaradi iskanja osvežitve poveča, ob tem pa je smiselno upoštevati seznam 48-ih kopalnih voda, pri katerih se z državnim monitoringom izvaja nadzor nad kakovostjo. Kakšne kriterije izpolnjujejo? Kako poskrbeti, da bo kopanje varno? Na vaša vprašanja bosta odgovarjali magistrica Mateja Poje z Agencije republike Slovenije za okolje in specialistka higiene Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pridružite se nam po 8-ih!
Ste lastnik starega objekta in ga želite obnoviti, pa ne veste, ali se obnove lahko lotite sami ali potrebujete soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine? Kako preveriti, ali je vaša nepremičnina vpisana v register nepremične kulturne dediščine in kakšen je varstveni režim? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na ta in ostala vaša vprašanja, povezana s spomeniško zaščitenimi objekti, odgovarjal dr. Robert Peskar, generalni konservator Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije.
Ob osvežitvi v domačem bazenu ali v kakšnem jezeru, reki ali morju ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Tudi na videz popolnoma mirna voda je lahko nevarna, z glavo na pravem mestu in nekaj osnovnimi prijemi pa lahko pravilno ukrepamo, če se kdo začne utapljati. Gost bo Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba.
Dopusta se vsi veselimo, saj imamo veliko načrtov in pričakovanj. Pozabljamo pa, da so partnerski in družinski odnosi na počitnicah na preizkušnji, saj se dnevna rutina z vsakodnevnimi obveznostmi, ki včasih zamegli slabe odnose, umakne. Kako preprečiti, da dopust ne bi postal poligon za prepire, ampak priložnost za poglobitev odnosov in rast? Gostja je Tjaša M. Kos, psihologinja z doktoratom iz psihoterapevtskih znanosti.
Počitnice v tujini še zlasti za tiste, ki redko potujejo, prinesejo vprašanja o načinu plačevanja blaga in storitev. O plačevanju, dvigovanju denarja in drugih transakcijah z različnimi karticami in gotovino tako znotraj kot tudi zunaj območja evra, o tem, kako je s provizijami bank in bankomatov na kraju samem, pa tudi pri plačevanju prek spleta, smo se v petkovem Svetovalnem servisu pogovarjali z Alino Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Visoke temperature, ki smo jih deležni zadnje dni, so razlog, da se je morda tudi kdo od vas napotil k frizerju, da mu skrajša naglavno okrasje. Potenje lasišča je v poletnem času pogost pojav. Kako vpliva na zdravje naših las, bo eno od vprašanj, ki jih bomo odprli v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Gostja Romana Marolt, učiteljica frizerstva s Srednje frizerske šole v Ljubljani, bo razložila tudi, kašne so posledice izpostavljenosti las morski soli, kloru, suhemu zraku in UV žarkom, ter dala nekaj napotkov, katerih frizerskih posegov se lotiti pred poletjem in na katere raje počakati do jeseni.
Odstranitev pigmentnih znamenj, rekonstrukcija dojk, nosu, štrlečih ušes ali odvečne kože. Plastične operacije so včasih estetske, pri poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah pa so nujne. V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o plastični, estetski in rekonstrukcijski kirurgiji. Gost bo profesor doktor Uroš Ahčan, doktor medicine iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Poletna gneča na cestah je tu in pričakovati jo je vse do konca avgusta zlasti v smeri turističnih krajev. Gneči, vročini in nejevolji pa se z načrtovanjem poti lahko tudi izognemo. V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako poskrbeti, da bo pot čim bolj varna in prijetna, govorili bomo tudi o zaporah, delnih zaporah avtocest in obvozih zaradi obnovitvenih del in gradenj. Gostili bomo mag. Ulricha Zorina, vodjo Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Poletje je čas dopustov in dnevi so daljši, zato je časa za športno dejavnost na prostem več. Ampak temperature zraka so višje, zato je potrebna večja previdnost. Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za hojo, tek in kolesarjenje v vročih dneh? Kako si lahko oblikujemo telesno dejavne počitnice? Gost je profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Evropsko sodišče za človekove pravice nadzoruje spoštovanje človekovih pravic za okoli 800 milijonov Evropejcev, državljanov članic Sveta Evrope, ki so ratificirale Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Od leta 1994 je med njimi tudi Slovenija. Kdo se lahko obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice, v katerih primerih, katera pravna sredstva mora izkoristiti pred tem in kdo ga lahko zastopa bomo v petkovem svetovalnem servisu vprašali odvetnika mag. Romana Završka.
Skrb za upravljanje, vzdrževanje in obratovanje večstanovanjskih stavb je velika odgovornost za vsakega upravnika večstanovanjske stavbe, saj naj bi deloval v korist in v interesu vseh lastnikov. V katerih primerih je upravnik obvezen? Katere odločitve morajo etažni lastniki sprejemati soglasno? O pravilih upravljanja večstanovanjskih stavb se bomo v četrtkovem svetovalnem servisu pogovarjali z Vesno Dragan, vodjo sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor.
Obolevnost za boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Lani je tako za boreliozo zbolelo približno 7500 oseb, za klopnim meningoencefalitisom 153. Prvo bolezen zdravijo z antibiotiki; najučinkovitejša zaščita pred drugo, ki se lahko konča tudi s smrtjo, pa je cepljenje. O obeh boleznih, pa tudi o drugih, ki jih prenašajo klopi, več v Svetovalnem servisu v sredo, ko bo z nami prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
V antičnem Egiptu, Grčiji in na Kitajskem so vrtnice sadili kot zdravilne rastline, stari Rimljani so jih uporabljali v dišavah, kopelih, vinu, jedeh … “Kraljico vrtov” namreč ljudje gojijo že vsaj 5000 let in do danes je nastalo že nekaj deset tisoč sort vrtnic. Še veliko več pa je ljubiteljev in gojiteljev teh cvetlic. Tem bo v torkovem Svetovalnem servisu svetoval strokovnjak za vrtnice Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo!
Ko govorimo o nasilju v družini, pogosto pozabljamo na nasilje nad starejšimi. Starost, psihofizična kondicija in perspektiva žrtve pa privedejo do tega, da gre nemalokrat tudi za življenje ogrožajoče situacije. Kako prepoznati znake? Katere službe in organizacije lahko pomagajo? Odgovore bomo iskali v ponedeljkovem Svetovalnem servisu, gostja bo Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
Neveljaven email naslov