Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če niste priključeni na kanalizacijsko omrežje, potem boste morali tisti, ki živite na občutljivih območjih, do konca leta popolnoma opustiti greznice in si zagotoviti malo komunalno čistilno napravo. Koliko stane takšna investicija, zakaj greznice niso več primerne, katera zakonodaja to določa in kako izbrati najbolj primerno čistilno napravo. O tem v četrtkovem svetovalnem servisu. Z nami bosta dr. Meta Levstek, vodja laboratorija na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik in vodja sektorja za kreditiranje na Eko skladu mag. Nataša Černila Zajc. Pišite, pokličite ali pošljite SMS sporočilo malo po osmi uri.
Če niste priključeni na kanalizacijsko omrežje, potem boste morali tisti, ki živite na občutljivih območjih, do konca leta popolnoma opustiti greznice in si zagotoviti malo komunalno čistilno napravo. Koliko stane takšna investicija, zakaj greznice niso več primerne, katera zakonodaja to določa in kako izbrati najbolj primerno čistilno napravo? O tem sta v Svetovalnem servisu razpravljali dr. Meta Levstek, vodja laboratorija na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik in predsednica Slovenskega društva za zaščito voda ter vodja sektorja za kreditiranje na Eko skladu mag. Nataša Černila Zajc.
Evropska zakonodaja, bolj podrobno pa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, določa, da morajo gospodinjstva na občutljivih območjih zamenjati greznice z malimi komunalnimi čistilnimi napravami do konca leta 2015 oz. do konca leta 2017. Dr. Levstek svetuje, naj posamezniki informacije poiščejo pri lokalnih podjetjih.
“Občani imajo možnost, da se na občini ali v lokalnem komunalnem podjetju, kjer že imajo izdelane sheme za vsak objekt, pozanimajo, na kakšnem območju se nahajajo in kakšno čiščenje je predvideno za njihovo situacijo.”
Greznice bo moralo zamenjati približno 100.000 gospodinjstev. Povprečna investicija znaša 5000 evrov. Subvencije za male komunalne čistilne naprave si prebivalci morda lahko zagotovijo na občinah (če slednje sploh ponujajo to možnost), Eko sklad pa je objavil javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov, razloži mag. Černila Zajc.
“Vsak, ki je zainteresiran, poda vlogo, ki mora obvezno vsebovati dokazilo o legalnosti objekta in ustrezno ponudbo izvajalca, na kateri je podrobno navedeno obseg del in pa naprave, ki se bodo vgrajevale. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR +1,5 %. Najdaljša doba odplačila pa je 10 let.”
4263 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Če niste priključeni na kanalizacijsko omrežje, potem boste morali tisti, ki živite na občutljivih območjih, do konca leta popolnoma opustiti greznice in si zagotoviti malo komunalno čistilno napravo. Koliko stane takšna investicija, zakaj greznice niso več primerne, katera zakonodaja to določa in kako izbrati najbolj primerno čistilno napravo. O tem v četrtkovem svetovalnem servisu. Z nami bosta dr. Meta Levstek, vodja laboratorija na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik in vodja sektorja za kreditiranje na Eko skladu mag. Nataša Černila Zajc. Pišite, pokličite ali pošljite SMS sporočilo malo po osmi uri.
Če niste priključeni na kanalizacijsko omrežje, potem boste morali tisti, ki živite na občutljivih območjih, do konca leta popolnoma opustiti greznice in si zagotoviti malo komunalno čistilno napravo. Koliko stane takšna investicija, zakaj greznice niso več primerne, katera zakonodaja to določa in kako izbrati najbolj primerno čistilno napravo? O tem sta v Svetovalnem servisu razpravljali dr. Meta Levstek, vodja laboratorija na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik in predsednica Slovenskega društva za zaščito voda ter vodja sektorja za kreditiranje na Eko skladu mag. Nataša Černila Zajc.
Evropska zakonodaja, bolj podrobno pa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, določa, da morajo gospodinjstva na občutljivih območjih zamenjati greznice z malimi komunalnimi čistilnimi napravami do konca leta 2015 oz. do konca leta 2017. Dr. Levstek svetuje, naj posamezniki informacije poiščejo pri lokalnih podjetjih.
“Občani imajo možnost, da se na občini ali v lokalnem komunalnem podjetju, kjer že imajo izdelane sheme za vsak objekt, pozanimajo, na kakšnem območju se nahajajo in kakšno čiščenje je predvideno za njihovo situacijo.”
Greznice bo moralo zamenjati približno 100.000 gospodinjstev. Povprečna investicija znaša 5000 evrov. Subvencije za male komunalne čistilne naprave si prebivalci morda lahko zagotovijo na občinah (če slednje sploh ponujajo to možnost), Eko sklad pa je objavil javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov, razloži mag. Černila Zajc.
“Vsak, ki je zainteresiran, poda vlogo, ki mora obvezno vsebovati dokazilo o legalnosti objekta in ustrezno ponudbo izvajalca, na kateri je podrobno navedeno obseg del in pa naprave, ki se bodo vgrajevale. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR +1,5 %. Najdaljša doba odplačila pa je 10 let.”
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Po vsem svetu beležijo porast dela na domu in v zadnjega pol leta smo se že soočili z dobrimi in slabimi platmi take organizacije dela za zaposlene in za delodajalce. O pravilih ter o pravicah in dolžnostih delojemalcev v zvezi z delom na domu, o enakovrednosti dela na domu z delom pri delodajalcu, o nadzoru zaposlenega, o ureditvi delovnega časa in o nujnih pogodbenih določilih bomo v sredinem svetovalnem servisu spraševali Aljošo Čeča iz sindikata Pergam.
Oktober je že vrsto let znan kot rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk. Prav ozaveščanje, ki lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju rakavih bolezni, je pomembno za uspešno zdravljenje in zmanjševanje umrljivosti. Zato v Združenju Europa Donna opozarjajo, da tudi v obdobju epidemije ne smemo sprejeti slabšega dostopa do zdravstva in pravočasne diagnostike. Kako v tem času opravljajo diagnostiko in zdravljenje, zakaj je samopregledovanje tako pomembno in kateri so dejavniki tveganja, bo v torkovem Svetovalnem servisu pojasnila dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta.
Izredne okoliščine ob pandemiji so čez noč preselile naše delovno okolje, način nakupovanja in komuniciranja na splet, kar so izkoristili tudi spletni goljufi. Na nacionalnem odzivnem centru Si.cert so od marca obravnavali rekordno število prijav spletnih prevar. Kako se zaščititi pred krajo gesel? Kako preprečiti zlorabo kreditnih kartic? Kako prepoznati lažen investicijski paket? Kako varno uporabljati spletne storitve v ponedeljkovem svetovalnem servisu razlaga koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu Jasmina Mešič.
Glavna napaka, ki jo naredimo, ko začutimo strah pred zavrnitvijo, je, da se poskušamo situaciji ali dialogu, ki bi zavrnitev lahko povzročil, izogniti. Kako se spopasti s konkretno situacijo, v kateri smo lahko zavrnjeni? Na primer, ko prvič pristopimo k nekomu, ki nam je všeč? Ali pa, ko želimo v službi predstaviti svojo idejo, morda zaprositi za povišico? Kako zbrati pogum v situacijah, v katerih se tako zelo izpostavimo, pove psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič.
Smrčanje je najpogostejša motnja spanja in ni definirana kot bolezen. Šteje se namreč za simptom oziroma širše za socialno motnjo. Po statističnih podatkih naj bi smrčalo vsaj 30 odstotkov odrasle populacije. Kateri so poglavitni vzroki za to dihalno motnjo in kako lahko smrčanje zdravimo? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal dr. Matej Delakorda, dr. med., specialist otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Celje.
Reja drobnice je ena od okolju prijaznejših oblik živinoreje. Da ima na našem ozemlju pomembno vlogo, pričajo tudi avtohtone vrste koz in ovc, ki jih je skupaj pet – bovška ovca, istrska pramenka, belokranjska pramenka, jezersko-solčavska ovca in drežniška koza. Kako jim zagotoviti primeren življenjski prostor, na kaj biti pozoren jeseni in kako se pripraviti na zimo, če živali bivajo na prostem, v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo izr. prof. dr. Jože Starič, dr. vet. med., z Veterinarske fakultete v Ljubljani.
V koronačasu se je število poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija povečalo, nadpovprečno je bilo v tem tudi število odzivov, ki jih je prejela varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija. Ali širša javnost prepoznava vrednote javnega medijskega servisa? Česa si želi in kaj pohvali občinstvo? V torkovem svetovalnem servisu bo varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski odgovarjala na vaša vprašanja.
Pravico do osebne asistence pri nas ima nekaj več kot 1800 uporabnikov, storitve osebne asistence pa izvaja približno 4.000 osebnih asistentov. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno, samostojno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Kdo je upravičen do osebne asistence, kakšni so pogoji za pridobitev te pravice, kdo je lahko osebni asistent, kaj je njegovo delo in kaj vse omogoča osebna asistenca uporabnikom? Gostja Svetovalnega servisa bo vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Špela Šušteršič.
Dostopnost, anonimnost in relativna cenovna sprejemljivost so ključni dejavniki, zaradi katerih je internet tako mamljiv, uporabnik pa precej ranljiv glede vsebin, ki jih ta ponuja. Eden izmed dejavnikov tveganja za zasvojenost s spletom je tudi izpostavljenost. Kako torej v časih, ko se vse več dela seli na splet, tja pa se (po potrebi) selijo tudi šolske dejavnosti, preprečiti odvisnost od spleta? Kdaj in koliko je preveč, bo v Svetovalnem servisu razložil psihoterapevt Peter Topić. Pokličite nas ali nam pišite!
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Jesen z začetkom novega šolskega leta vsako leto prinaša nove začetke, marsikdo se tako odloči za katero od vodenih vadb, ki se v septembru in oktobru začenjajo po Sloveniji, spet drugi se začnejo z rekreacijo ukvarjati sami. Možnosti je res veliko, nekateri prisegajo na fitnes, drugi na tek, hojo ali kolesarjenje, številni se udeležijo vadbe aerobike, joge, pilatesa … Kako izbrati pravo vrsto rekreacije glede na želje, telesno pripravljenost, starost in zdravstveno stanje? Kako začeti in zakaj je tako pomembno pravilno stopnjevanje in pravilno izvajanje? Ob dnevu športa bo v Svetovalnem servisu iz Novega mesta na ta vprašanja odgovarjal Primož Kobe, atlet, maratonec in športni trener.
Hrana je sestavni del našega življenja, saj jo potrebujemo za delovanje telesa. Težave pa se začnejo, ko ji začnemo namenjati preveč pozornosti. Ko na primer obsesivno preštevamo kalorije, sestavljamo jedilnike, zaradi katerih se ne bomo zredili, iz prehrane izločamo pomembne skupine živil, enkrat stradamo in se drugič prenajedamo. Vse našteto je lahko znak motenj hranjenja, o katerih bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo psihiatrinja in psihoterapevtka asis. dr. Karin Sernec, dr. med.
Za Alzheimerjevo boleznijo zboli 5-10% starejših od 65 let. Žal pa vse več zbolevajo tudi mlajši. Zgodnja diagnostika je nujna, saj zdravila najbolj pomagajo na začetku bolezni. Alzheimerjeva bolezen ne prizadene le bolnika, ampak vse njegove bližnje. Soočenje je težko, a nujno. Na vprašanja odgovarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog.
S staranjem se mnogokrat ne zavedamo, koliko nevarnosti se skriva v naših stanovanjih: preproge, ob katere se lahko spotaknemo, stopnišča brez držala, tudi v kopalnici po navadi nimamo ročajev. Ko razmišljamo o prenovi, seveda najprej pomislimo na stroške. Dejstvo pa je, da že z malimi posegi lahko uredimo stanovanje tako, da bo veliko primernejše za tretje življenjsko obdobje, predvsem pa je pomembno, da se za to odločimo pravočasno. Svetuje predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ.dipl.org.
S pogodbo se ustanovijo, prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Kaj so bistvene sestavine pogodbe? Ali obličnost pogodbe vpliva na njeno veljavnost? So vzorci pogodb s svetovnega spleta zanesljiva rešitev? In še: Katere prednosti ima pogodba o izročitvi? Kakšna je razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zastavite na spletni strani radioprvi.si ali na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si
Z novim šolskim letom se ni začel le pouk v šolah, temveč tudi nova sezona različnih obšolskih in interesnih dejavnosti. Te bodo na šolah, v športnih društvih in drugih organizacijah najbrž potekale po nekoliko drugačnih pravilih, a vprašanja, s katerim se pred vpisi ukvarjajo otroci in njihovi starši, ostajajo enaka: katero dejavnost izbrati, kdaj je primeren čas za učenje tujih jezikov, kdaj je preveč in kdaj podpora staršev preraste v pritisk? O tem bomo govorili v Svetovalnem servisu s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom.
Zlomljena kost – sledi rentgen, bolečine v trebuhu – ultrazvok, močna bolečina v glavi – CT, dolgotrajna bolečina v hrbtenici – magnetna resonanca in tako naprej. Kakšne so priprave na take preglede in kakšni so mogoči zapleti? Gostja: izr. prof. dr. Vladka Salapura, dr. med., specialistka radiologije.
Sadjarje je v določenih območjih Slovenije tudi letos prizadela spomladanska pozeba, zato je pridelek breskev in sliv letos manjši, tudi hrušk je manj, letina jabolk in drugih sadnih vrst pa je zadovoljiva. Več o tem, kakšna je bila letošnja sadjarska sezona, bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja o oskrbi jablan in drugih sadnih dreves, pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Klasična predstava o tabornikih kot skupinah, ki se noč in dan potikajo po gozdu, ni povsem točna. Taborništvo ni zgolj narava, je pa tudi to. Namen organizacije, ki je pri nas navzoča že skoraj 7 desetletij, je namreč učenje odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini. Zakaj je taborništvo šola za življenje, bosta v Svetovalnem servisu razložila aktivna tabornika, predstavnika Zveze tabornikov Slovenije Urban Lečnik Spaić in Neža Marija Slosar.
Neveljaven email naslov