Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luskavica ali psoriaza je motnja imunskega sistema, za katero so značilna kožna žarišča. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo, zato jo oboleli pogosto skrivajo. Takšne situacije bolnikom povzročajo čustvene bolečine in otežujejo fizično zdravljenje. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerolog z UKC Ljubljana bo spregovoril o luskavici in predvsem o izboljšanju kakovosti življenja s to boleznijo.
Luskavica ali psoriaza je dedna motnja imunskega sistema, za katero so značilna vneta rdečkasta kožna žarišča, ki se luščijo. Z njo živi od 40.000 do 60.000 Slovenk in Slovencev. Marsikdo ima luskavico, ampak se tega niti ne zaveda, saj se bolezen na koži ne pojavi vedno, razlaga prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerolog z UKC Ljubljana.
Vse metode zdravljenja so zaenkrat simptomatske, saj psoriaza ni ozdravljiva. Velik problem ostaja življenje s stalno srbečico in spremljajočim praskanjem. Če si bolnik zadebeljene luske odstranjuje, se lahko pojavijo krvavitve in okužbe. Psoriatiki morajo zato pogosto menjati rjuhe in čistiti bivalne prostore, saj je higiena doma zelo pomembna.
Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo, zato jo oboleli pogosto skrivajo. Takšne situacije bolnikom povzročajo čustvene bolečine in otežujejo fizično zdravljenje. Na intenzivnost pojavljanja psoriaze dodatno vpliva uživanje alkohola in izpostavljenost stresu. Hujše tveganje za obolele predstavljajo okužbe dihal.
Luskavica, sicer najbolj pogosta kožna bolezen, hudo prizadene obolele predvsem zaradi nerazumevanja okolice, ki vidne bolezenske spremembe na koži razume kot nekaj tveganega, nekaj nalezljivega. Luskavica ni nalezljiva!
Kljub temu oboleli danes lahko živijo kakovostno. Psihološko podporo lahko poiščejo v Društvu psoriatikov Slovenije, na voljo so številna zdravljenja: lokalna terapija (mazila), fototerapija in sistemska zdravila (tablete, kapsule, injekcije). Izredno uspešno je zdravljenje z biološkimi zdravili.
Zdravljenje z biološkimi zdravili je namenjeno srednji ali hujši obliki luskavice. Vzpodbuden je podatek, da se je stanje zdravljenih bolnikov izboljšalo v približno 80 do 85 odstotkih primerov. Uporabo bioloških zdravil sicer opredeljuje natančen postopek, o katerem odloča komisija za biološka zdravila. Biološka zdravila trenutno še niso dostopna vsakomur, saj je njihova uporaba strogo nadzorovana, so pa tudi precej draga.
Cilj, ki ga skušamo doseči vedno je, da poskušamo doseči vsaj 75-odstotno izboljšavo začetnega stanja. Zadnja leta v strokovnih združenjih poteka debata, da bi bila verjetno potrebna ambicioznejša določitev teh ciljev. Torej, da bi se moralo doseči vsaj 90-odstotno izboljšavo začetnega stanja.
4235 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Luskavica ali psoriaza je motnja imunskega sistema, za katero so značilna kožna žarišča. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo, zato jo oboleli pogosto skrivajo. Takšne situacije bolnikom povzročajo čustvene bolečine in otežujejo fizično zdravljenje. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerolog z UKC Ljubljana bo spregovoril o luskavici in predvsem o izboljšanju kakovosti življenja s to boleznijo.
Luskavica ali psoriaza je dedna motnja imunskega sistema, za katero so značilna vneta rdečkasta kožna žarišča, ki se luščijo. Z njo živi od 40.000 do 60.000 Slovenk in Slovencev. Marsikdo ima luskavico, ampak se tega niti ne zaveda, saj se bolezen na koži ne pojavi vedno, razlaga prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerolog z UKC Ljubljana.
Vse metode zdravljenja so zaenkrat simptomatske, saj psoriaza ni ozdravljiva. Velik problem ostaja življenje s stalno srbečico in spremljajočim praskanjem. Če si bolnik zadebeljene luske odstranjuje, se lahko pojavijo krvavitve in okužbe. Psoriatiki morajo zato pogosto menjati rjuhe in čistiti bivalne prostore, saj je higiena doma zelo pomembna.
Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo, zato jo oboleli pogosto skrivajo. Takšne situacije bolnikom povzročajo čustvene bolečine in otežujejo fizično zdravljenje. Na intenzivnost pojavljanja psoriaze dodatno vpliva uživanje alkohola in izpostavljenost stresu. Hujše tveganje za obolele predstavljajo okužbe dihal.
Luskavica, sicer najbolj pogosta kožna bolezen, hudo prizadene obolele predvsem zaradi nerazumevanja okolice, ki vidne bolezenske spremembe na koži razume kot nekaj tveganega, nekaj nalezljivega. Luskavica ni nalezljiva!
Kljub temu oboleli danes lahko živijo kakovostno. Psihološko podporo lahko poiščejo v Društvu psoriatikov Slovenije, na voljo so številna zdravljenja: lokalna terapija (mazila), fototerapija in sistemska zdravila (tablete, kapsule, injekcije). Izredno uspešno je zdravljenje z biološkimi zdravili.
Zdravljenje z biološkimi zdravili je namenjeno srednji ali hujši obliki luskavice. Vzpodbuden je podatek, da se je stanje zdravljenih bolnikov izboljšalo v približno 80 do 85 odstotkih primerov. Uporabo bioloških zdravil sicer opredeljuje natančen postopek, o katerem odloča komisija za biološka zdravila. Biološka zdravila trenutno še niso dostopna vsakomur, saj je njihova uporaba strogo nadzorovana, so pa tudi precej draga.
Cilj, ki ga skušamo doseči vedno je, da poskušamo doseči vsaj 75-odstotno izboljšavo začetnega stanja. Zadnja leta v strokovnih združenjih poteka debata, da bi bila verjetno potrebna ambicioznejša določitev teh ciljev. Torej, da bi se moralo doseči vsaj 90-odstotno izboljšavo začetnega stanja.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V vrtni mlaki ni rib, zato se tam lahko razmnožujejo dvoživke, žuželke in druge živali, ki so doma v stoječi vodi. Zakaj je strah pred komarji ob vrtni mlaki odveč, kako vanjo privabiti želene živalske obiskovalce in zakaj je vrtna mlaka lahko dober učni pripomoček, pa tudi prostor sprostitve in umirjanja, bo povedal Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Zaradi sedanjih razmer bo uvajanje v vrtce letos potekalo nekoliko drugače: v manjših skupinah in v več časovnih intervalih. Kako se sicer z vstopom v vrtec spremeni dnevni ritem otrok? Kako enoletniku pojasniti, da ga bomo za nekaj ur pustili v neznanem okolju, ali kako triletnika, ki je vajen varstva pri babici, pripraviti na skupino otrok. Gostja: predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj.
Izpolnjevanje spletnih obrazcev za vstop v tuje države, hitri testi na letališčih ali pa že kar del običajnega turističnega aranžmaja – je to nova resničnost potovanj v obdobju pandemije? Kaj storiti, če moramo nujno na pot v državo, ki je na t. i. rdečem seznamu, ter predvsem, kako poskrbeti, da bo pot varna in brez dodatnega tveganja? Gost sredinega Svetovalnega servisa je Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na ministrstvu za zunanje zadeve.
V torkovem Svetovalnem servisu se skupaj s poznavalci gob podajamo v gozdove. Spraševali se bomo, kdaj rastejo gobe. V kakšne gozdove se podati po šampinjone in v kakšne po lisičke ali po gobane? Kako ločiti strupene in neužitne gobe od užitnih in nenazadnje, katera so zlata pravila nabiranja gob? O vsem tem in tudi o drugih dilemah in vprašanjih, ki spremljajo ljubitelje gob, bomo govorili s Slavkom Šerodom, članom Mikološke zveze Slovenije in predsednikom Gobarskega društva Lisička iz Maribora. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Kultura gojenja sredozemskih in tropskih rastlin ni doma le v deželah s takšnim podnebjem, ampak tudi tam, kjer so pogoji za uspešno rast malo drugačni. Kako jih lahko prilagodimo, da bodo tudi na domačem vrtu uspevali palma, oleander, agava ali pa celo tropsko sadje, kot sta mango ali papaja? Nasvete v petkovem Svetovalnem servisu deli magistrica biologije Blanka Ravnjak.
Če si za zajtrk privoščite skodelico polnozrnatih kosmičev in kozarec pomarančnega soka, ste že zaužili polovico priporočene dnevne mere sladkorja. Veliko sladkorja najdemo na primer v naprej pripravljenih obrokih, omakah in jogurtih z manj maščobami, v juhah iz vrečk pa se skriva precej soli. V katerih živilih najdemo »prikriti« sladkor in sol, bomo v Svetovalnem servisu vprašali certificirano prehransko terapevtko Aljo Dimic. Pokličite nas po osmih ali nam pišite!
Ob bližajočem se šolskem in pozneje jeseni tudi študijskem letu, bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili o različnih štipendijah. Z nami bo Mojca Pršina, v. d. direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje na pristojnem ministrstvu. Predstavila bo pogoje za pridobitev državne štipendije. O Zoisovih in deficitarnih štipendijah pa bo spregovorila direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Irena Kuntarič Hribar.
Bolečina v peti ali tako imenovani trn v peti je lahko zelo huda nadloga in zanjo obstaja več različnih vzrokov, najbolj pogosto pa se pojavlja zjutraj. Eno so degenerativne spremembe tkiv, ki jih prinaša staranje, drugo je lahko preobremenjevanje stopala ali poškodba, tretje so lahko ploska stopala. O vzrokih, nastanku in zdravljenju trna v peti bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vaša vprašanja odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Raziskave kažejo, da so otroci v vozilu lahko moteč dejavnik za marsikaterega voznika in tudi, da kar petina staršev svojih otrok še vedno ne pripne ustrezno v otroški sedež. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako izbrati najbolj primeren in varen sedež za otroka glede na njegovo starost, težo in višino in tudi, kako otroka pripraviti na vožnjo, da bo ta čim bolj varna in udobna. O tem bomo govorili z Blažem Poženelom z AMZS, ki s partnerskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami že nekaj desetletij opravlja in objavlja teste otroških varnostnih sedežev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma majhne kosmate živali z močnimi, ukrivljenimi in stalno rastočimi zobmi, ki jim pravimo glodalci. Ti so ena najbolj prilagodljivih živalskih vrst, kar pa seveda ne pomeni, da se bolezni pri njih ne pojavljajo in da tisti, ki živijo v naših domovih, pri negi ne potrebujejo naše pomoči. Več o tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Marjan Kastelic, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
S sodobnim mobilnim telefonom je lahko amaterski fotograf praktično vsakdo. A le zmogljiva kamera ni zagotovilo, da bo posneta fotografija dobra. Zato smo v Svetovalnem servisu s fotografinjo Uršo Drofenik govorili o tem, kako ustrezno uredite nastavitve svoje snemalne naprave, kako se prilagajajte različnim svetlobnim pogojem in tudi, kako motive fotografirajte, da bodo na fotografiji videti, kot si želite. Ker veliko fotografij konča na družbenih omrežjih, bomo nekaj besed namenili tudi temu, katere fotografije so po kakovosti dovolj dobre za objavo in objavi katerih naj se izognemo.
Brez paradižnika na zelenjavnem vrtu skoraj ne gre. A tako paradižnik kot druge plodovke, med katere sodijo na primer še paprike, jajčevci, bučke, pa tudi lubenice in melone, so za marsikaterega vrtičkarja trd oreh. V torkovem Svetovalnem servisu se bomo lotili predvsem težav s paradižnikom, med najbolj razširjenimi je pomanjkanje kalcija, Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet, pa bo odgovarjal tudi na preostala vaša vprašanja, povezana s plodovkami.
Kakšni so pogoji za začetek graditve in uporabo objekta? Kako je s presojo vplivov na okolje? Kdo so stranke v postopku? Kaj vsebuje gradbeno dovoljenje? Kakšen je postopek za legalizacijo objekta? V studiu Prvega bo naš gost Saša Galonja z ministrstva za okolje in prostor.
Vročinski valovi na eni in huda neurja z močnim vetrom in točo na drugi strani – to je vremenska realnost poletij v zadnjih letih. Kakšen vpliv ima lahko tako vreme na cvetoče in druge okrasne grme, ki lepšajo vaš vrt? Kako jim pomagati po toči in vetru, ali je v vročih in suhih dneh potrebno zalivanje, katera so preostala poletna opravila, na katera pri oskrbi okrasnih grmov ne smemo pozabiti? Gost petkovega Svetovalnega servisa bo Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Ob vrhuncu poletne sezone v sredinem svetovalnem servisu preverjamo, kako uspešno lahko potrošniki koristijo vrednotnice, ki so jih dobili v času odpovedi potovanj in aranžmajev v prvem valu epidemije. Kdaj lahko, skladno z datumom preklica epidemije, pričakujejo povrnjen denar in kako odzivne so pri tem letalske družbe? Gost v studiu je Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Po kratki poletni osvežitvi, ki jo občutimo te dni, po napovedih vremenoslovcev prihaja drugi tako imenovani vročinski val v letošnjem poletju. Kako zanesljive so sodobne vremenske napovedi, kako vreme vpliva na počutje? Kako se zaščititi pred visokim UV indeksom in ravnati, kadar je toplotna obremenitev velika? V torkovem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarja Tanja Cegnar z Agencije za okolje RS.
Neveljaven email naslov
