Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Katere so prednosti in slabosti vlaganja v vzajemne sklade? Kakšna je varnost tovrstne naložbe? Za katere namene je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Na vprašanja odgovarjata gosta Svetovalnega servisa Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih in Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.

V uspešnici Pošten denarni priročnik avtor Mitja Glavnik ocenjuje, da vzajemni skladi sodijo v kategorijo najboljših iznajdb moderne dobe. Po popularnosti in sprejetosti jih lahko postavimo ob bok mikrovalovni pečici in samolepilnim lističem. Po letu 2008 vzajemni skladi pri nas postopoma pridobivajo ugled med vlagatelji, je prepričan Blaž Bračič, ki vodi oddelek za trženje in prodajo pri NLB Skladih: »V primerjavi z evropskim trendom pa je pri nas delež ljudi, ki vlagajo v vzajemne sklade, še vedno majhen.« To je predvsem posledica vzorca o ravnanju z denarjem, meni Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih: »Znani smo kot konservativni vlagatelji, ki svoje prihranke najraje hranimo v banki. Vendar se panoga razvija.«

Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji, delnice in obveznice, v skladu z naložbeno politiko posameznega vzajemnega sklada. Blaž Bračič pravi, da so vzajemni skladi omogočili manjšim vlagateljem, da posredno postanejo lastniki delnic: »Pri nas lahko vlagatelj, ki vloži 40 evrov, postane posredno lastnik 130-ih delnic.«

Zakaj bi namesto bančnega depozita raje izbrali vzajemni sklad? Blaž Bračič: »Vlaganje v vzajemne sklade je smiselno zlasti za dolgoročno varčevanje, na primer za dodatno pokojninsko varčevanje, varčevanje za prihodnost otrok ali pa tudi za plemenitenje prihrankov kar tako. Značilnost vzajemnih skladov je, da prinašajo višjo donosnost kot bančni depozit, ki ima fiksno donosnost. Pri bančnem depozitu je vnaprej znano, kolikšna je obrestna mera. Pri vzajemnih skladih pa je donosnost neznana in tvegana, zaradi tega pa vzajemni skladi v dolgoročnem smislu prinašajo več.« Pri vlaganju v vzajemne sklade mora vsak vlagatelj opredeliti tudi svojo odgovornost, pojasnjuje Goran Djuratović: »To pomeni naslednje. Če se pokvari avto, ga odpeljete k serviserju. Če naložba ne uresničuje vaših ciljev, jo je potrebno pregledati in na novo definirati.«

Napovedi glede donosnosti v letu 2016 so nehvaležne. Ampak napovedi glede na pesimistične in optimistične scenarije so pripravljene. Goran Djuratović iz KD Skladov napoveduje: »Vsako leto predstavimo vlagateljem naložbeno strategijo. V ospredju so razviti trgi, dobra gospodarska rast, okrevanje in počasno prebujanje Evrope. Previdnost je potrebna pri razvijajočih se trgih kot so Kitajska, Brazilija in Rusija. Predvsem zaradi padca cene nafte in dviga referenčne obrestne mere v ZDA.«