Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi travmatičnih spominov nekateri plačujejo visoko ceno. Tesnoba, nespečnost, ponavljajoči nezdravi vzorci v odnosih, nesproščenost, občutek ujetosti. Brainspotting je novejša psihoterapevtska metoda, s katero je mogoče dostopati do podzavesti in predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini. Ti so lahko povezani z zanemarjanjem, zlorabo, nesrečo, vojno, nasiljem in tudi z drugimi bolečimi dogodki, ob katerih je prisotno doživetje strahu, panike in nemoči. Metodo brainspotting, njen potek in delovanje, pojasnjujeta integrativni psihoterapevtki Sabina Gombač in Jana Potočnik.
Brainspotting je novejša in zelo učinkovita psihoterapevtska metoda, ki s svojim delovanjem omogoča neposreden dostop do podzavesti oziroma predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini
Travmatični dogodki niso le izjemno stresni, ogrožajoči dogodki kot na primer vojna, zanemarjanje, zloraba, prometna nesreča, nasilje, ampak tudi dogodki, ko nemočno opazujemo nasilje nad drugo osebo. Travmo doživimo tudi ob mikro dogodkih, ki jih niti ne zaznamo kot travmatične, ampak so ravno tako boleči in v nas pustijo globoke posledice, na primer pogosto zasramovanje otroka s strani staršev, ko nečesa ne zna. Če je oseba ob tovrstnih stresnih dogodkih sama in nima čustvene podpore, ki bi ji omogočila, da bi dogodek predelala, je dodatno travmatizirana. Za dojenčka je travmatično že, če ga starši dolgo časa pustijo samega ali če se dolgo časa nihče ne odzove na njegov jok. Brainspotting je učinkovit tudi pri zdravljenju transgeneracijskih travm. To so travme, ki se nezavedno prenašajo iz roda v rod in so običajno posledica izjemno stresnih dogodkov kot so vojna, lakota, naravne katastrofe. Travme, ki se v življenju ene generacije ne predelajo, se lahko prenašajo skozi več generacij. Zaradi nepredelanih travm ljudje plačujejo visoko ceno, saj ne poznajo rešitve za svoje težave. Na kakšen način lahko pri tem pomaga brainspotting, bosta pojasnili Sabina Gombač, univ. dipl. socialna pedagoginja in diplomirana integrativna psihoterapevtka, in Jana Potočnik, univ. dipl. komunikologinja in specializantka integrativne psihoterapije.
4235 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Zaradi travmatičnih spominov nekateri plačujejo visoko ceno. Tesnoba, nespečnost, ponavljajoči nezdravi vzorci v odnosih, nesproščenost, občutek ujetosti. Brainspotting je novejša psihoterapevtska metoda, s katero je mogoče dostopati do podzavesti in predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini. Ti so lahko povezani z zanemarjanjem, zlorabo, nesrečo, vojno, nasiljem in tudi z drugimi bolečimi dogodki, ob katerih je prisotno doživetje strahu, panike in nemoči. Metodo brainspotting, njen potek in delovanje, pojasnjujeta integrativni psihoterapevtki Sabina Gombač in Jana Potočnik.
Brainspotting je novejša in zelo učinkovita psihoterapevtska metoda, ki s svojim delovanjem omogoča neposreden dostop do podzavesti oziroma predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini
Travmatični dogodki niso le izjemno stresni, ogrožajoči dogodki kot na primer vojna, zanemarjanje, zloraba, prometna nesreča, nasilje, ampak tudi dogodki, ko nemočno opazujemo nasilje nad drugo osebo. Travmo doživimo tudi ob mikro dogodkih, ki jih niti ne zaznamo kot travmatične, ampak so ravno tako boleči in v nas pustijo globoke posledice, na primer pogosto zasramovanje otroka s strani staršev, ko nečesa ne zna. Če je oseba ob tovrstnih stresnih dogodkih sama in nima čustvene podpore, ki bi ji omogočila, da bi dogodek predelala, je dodatno travmatizirana. Za dojenčka je travmatično že, če ga starši dolgo časa pustijo samega ali če se dolgo časa nihče ne odzove na njegov jok. Brainspotting je učinkovit tudi pri zdravljenju transgeneracijskih travm. To so travme, ki se nezavedno prenašajo iz roda v rod in so običajno posledica izjemno stresnih dogodkov kot so vojna, lakota, naravne katastrofe. Travme, ki se v življenju ene generacije ne predelajo, se lahko prenašajo skozi več generacij. Zaradi nepredelanih travm ljudje plačujejo visoko ceno, saj ne poznajo rešitve za svoje težave. Na kakšen način lahko pri tem pomaga brainspotting, bosta pojasnili Sabina Gombač, univ. dipl. socialna pedagoginja in diplomirana integrativna psihoterapevtka, in Jana Potočnik, univ. dipl. komunikologinja in specializantka integrativne psihoterapije.
Ali je finančno načrtovanje res samo za bogate, naj imata partnerja skupne ali ločene finance, je nujno, da za pokojnino varčujemo z varnimi naložbami, ali je res, da mora imeti vsak odrasel sklenjeno življenjsko zavarovanje, ali res moramo najprej odplačati kredit in šele potem lahko začnemo varčevati in ali se res ne da nič več storiti, ko enkrat zabredemo v dolgove? To je le nekaj finančnih mitov, ki jih bomo osvetlili v petkovem Svetovalnem servisu z neodvisnima svetovalcema za osebne finance Ano in Mitjem Vezoviškom.
Parodontoza oz. parodontalna bolezen je najpogostejša oblika bolezni obzobnih tkiv in hkrati najbolj razširjena bolezen človeštva. Za njo oboli več kot 80 odstotkov populacije, pri nekaterih ne povzroča večjih težav, pri nekaterih pa se težave stopnjujejo vse do izgube zob. Poleg tega parodontoza ni samo bolezen ustne votline, ampak lahko vpliva na zdravstveno stanje celotnega telesa. Več o parodontozi bo v petkovem Svetovalnem servisu povedal doc. dr. Rok Gašperšič, dr. dent. med., z ljubljanske Stomatoške klinike. Vaša vprašanja že sprejemamo na radioprvi@rtvslo.si.
Kombinirane hladilnike, ki v enem ohišju združujejo hladilni in zamrzovalni del, najpogosteje najdemo v sodobnih kuhinjah. Pri nas narašča povpraševanje predvsem po dvovratnih hladilnikih z vgrajenimi ledomati in podobnimi funkcijami. Pa je taka izbira tudi razumna? Podrobneje v pogovoru Dušico Breskvar in Boštjanom Okornom, strokovnima sodelavcema pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
V tednu, ko več pozornosti namenjamo otrokom in njihovim pravicam, poudarjamo pomen primernega okolja za otrokovo odraščanje. Ne gre le za pravico do zdravega bivalnega okolja, ampak tudi za ustrezno čustveno podporo in varnost. Naša gosta sta družinska in partnerska terapevta Lea in Albert Mrgole.
Celotna proizvodnja bombažne majice zahteva toliko vode, kot je posameznik spije v dveh letih in pol. To je eden izmed podatkov, ki bi nas morali spodbuditi k trajnejšemu življenjskemu slogu. Ta vključuje tudi manjšo porabo izdelkov za enkratno uporabo. Pri plastičnih vrečkah smo naredili korak naprej, kmalu bodo spet aktualne množične nagrobne sveče. Gostja bo dr. Marinka Vovk iz Okoljskoraziskovalnega zavoda Slovenske Konjice.
Migrena ni samo malo hujši glavobol, ampak nevrološka bolezen, ki je ni mogoče ozdraviti, lahko pa lajšamo simptome in zmanjšujemo pogostost napadov. Utripajoči glavobol, ki se pojavi pri migreni, sicer traja nekaj ur do nekaj dni in lahko človeka popolnoma onesposobi. Več v ponedeljkovi oddaji, naš gost bo asist. dr. Andrej Fabjan, specialist nevrologije s Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Slab teden v vrtcu, potem izcedek iz nosu, vročina, morda vneta ušesa ali kakšna trebušna viroza. Sledi domače varstvo, potem spet kakšen teden ali dva v vrtcu in zgodba se ponovi. Kdaj in kako zbijati vročino ter kako skrbeti za čiščenje nosu? Na ta in druga vprašanja odgovarja Elena Gombač Šuc dr. med. specialistka pediatrije iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič – Rudnik.
Putika je zapletena in pogosta oblika artritisa, ki lahko prizadene kogar koli. Najpogostejši simptomi so močna bolečina, pordelost in občutljivost v sklepih. Sčasoma lahko taki napadi privedejo do poškodb sklepov. Kaj poveča tveganje za pojav bolezni in kako jo odpraviti oziroma pozdraviti? O vsem tem v sredinem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal doktor Rok Lokar.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Fizične spremembe, ki so posledica staranja, pri mačkah postanejo opazne med 7. in 10. letom starosti. Takrat se jim poslabšajo sluh, voh, vid, mačke manj pozornosti posvečajo negi dlake, so vse manj aktivne, shujšajo ali se zredijo. Čemu pa naj v tem obdobju več pozornosti posvetijo lastniki mačk, je vprašanje, ki ga bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu zastavili doktorici veterinarske medicine Iris Selan.
Pri nas je bilo lani vseh zaposlenih nekaj manj kot 900 tisoč, od teh je bilo zaposlenih nekaj več kot 34 tisoč invalidov, ki so ena najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Invalidi se še vedno se srečujejo s tako imenovano prikrito diskriminacijo, saj v samih postopkih za zaposlitev niso izbrani, ker bi bila zanje potrebna prilagoditev delovnega mesta in okolja. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država pri zaposlovanju – o tem bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji Karl Destovnik. Pišite na radioprvi@rtvslo.si
Konoplja že od nekdaj buri duhove in sproža številne razprave. Čeprav je uporaba zdravil iz nje zadnja leta vse večja, ostaja to področje neurejeno in prepuščeno predvsem iznajdljivosti bolnikov. Katera vrsta konoplje se uporablja za zdravljenje? Pri čem najbolj pomaga in kako jo jemati? Četrtkov gost svetovalnega servisa bo dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Ogrevanje, prezračevanje, izolacija, menjava oken, vodooskrba, nakup električnega vozila,….in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so finančno spodbujeni. Novi javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti prinaša kar nekaj pomembnih sprememb in novosti. Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Zakaj se bolj splača celovita obnova kot posamezni ukrepi? Gostja sredinega svetovalnega servisa bo sekretarka Eko sklada Vesna Črnilogar.
Med ortopedskimi težavami, ki prizadenejo starejše, so zelo pogosti obraba, zlom in izpah kolka. Predvsem z artrozo oziroma obrabo tega sklepa pa se vse pogosteje spopada tudi srednja generacija, na kar vpliva naš način življenja. Kateri so dejavniki tveganja, obstaja morda preventiva, kdaj je potrebno zdravljenje, kdaj menjava kolka? V torkovem Svetovalnem servisu bo naš gost prim. Rasto Stok, dr. med., specialist ortoped, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Ob koncu evropskega tedna mobilnosti se nam bo v studiu pridružil promotor teka in zdravega načina življenja Urban Praprotnik, ki bo hojo in njeno nadgradnjo, tek, osvetlil z različnih zornih kotov. Zanimalo nas bo tudi, kako obe dejavnosti pomagata pri upočasnjevanju staranja in blaženju starostnih tegob.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Ločitev oziroma razpad partnerske zveze globoko zareže v družino kot celoto in vsakega posameznika. Mama in oče se znajdeta pred novo nalogo, novimi izzivi – kako se prilagoditi drugačnim situacijam in ohraniti prvotno starševsko vlogo? Jo sploh lahko ohranimo? Šolsko leto prinese nova vprašanja, na katera bo v sredinem Svetovalnem servisu skušala odgovoriti zakonska in družinska terapevtka Milena Svetlin. Pokličite ali nam pišite na radioprvi@rtvslo.si.
Krompir je, čeprav smo ga spoznali šele v času Marije Terezije, nepogrešljiva sestavina na jedilniku Slovencev. Letos pridelovalci s sezono in z letino krompirja niso najbolj zadovoljni, saj je krompirja malo ali pa je slabe kakovosti. Kaj to pomeni za potrošnike, kako vpliva na skladiščenje in ali so potrebne prilagoditve tudi pri pripravi krompirja? Dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal tudi na vaša vprašanja, pošljite jih na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Neveljaven email naslov