Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začela se je kurilna sezona, to pa predvsem zaradi malomarnosti pomeni več dela tudi za gasilce. Kdaj jih moramo poklicati? Kaj jim moramo sporočiti? Za kaj vse so pristojni? V oktobru, mesecu požarne varnosti, v Svetovalnem servisu gostimo namestnika poveljnika Gasilske zveze Ljubljana, Cveta Šumca. Pričakujemo tudi vaša vprašanja živo na telefonski številki 01/475 22 22 ali med oddajo po elektronski pošti in SMS sporočilih.
Malomarnost je še vedno eden izmed poglavitnih vzrokov za požare v objektih
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo v Svetovalnem servisu gostili namestnika poveljnika Gasilske zveze Ljubljana Cveta Šumca.
Gasilci imajo veliko dela zaradi številnih z letnim časom povezanih nevšečnosti. Pozimi žled, prometne nesreče zaradi poledice in neustrezne opreme vozil, spomladi poplave, poleti požare v naravi in nevihte, v jeseni požare dimniških napeljav in grelnih teles. Glede tega lahko veliko naredimo tudi sami – z rednim pregledovanjem dimnikov in servisom grelnih naprav. Te lahko povzročijo tlenje, iz katerega se lahko razvije požar. In če se zgodi požar, tega ne smemo gasiti z vodo, saj zaradi visokih temperatur (tudi do 1000 stopinj Celzija) voda izpari, volumen pare pa je veliko večji od tistega, ki ga ima voda. Rezultat je eksplozija, ki je lahko zelo nevarna, vsekakor pa rušilna.
Posebno nevarno je tudi uhajanje ogljikovega monoksida, ki ga je težko zaznati, saj nima vonja, barve in okusa. Če se nas poloti zaspanost, glavobol ali slabost, moramo po besedah gosta takoj pomisliti tudi na to možnost. Prezračimo stanovanje in po potrebi poiščemo medicinsko pomoč, vsekakor pa je nujen tudi pregled strokovnjaka, ki bo odkril, kje je vir nevarnega uhajanja tega plina, ki ga povzroča nepopolno izgorevanje.
Veliko dela imajo v tem času gasilci tudi s poplavami, ki so v zadnjem času v tem obdobju stalnica. Tudi na tem področju lahko veliko naredimo sami s čiščenjem odtokov, pospravljanjem odpadlega listja in skrbjo za pravočasno obveščanje pristojnih o naraščanju vodotoka, ki bi lahko povzročilo poplavo.
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Začela se je kurilna sezona, to pa predvsem zaradi malomarnosti pomeni več dela tudi za gasilce. Kdaj jih moramo poklicati? Kaj jim moramo sporočiti? Za kaj vse so pristojni? V oktobru, mesecu požarne varnosti, v Svetovalnem servisu gostimo namestnika poveljnika Gasilske zveze Ljubljana, Cveta Šumca. Pričakujemo tudi vaša vprašanja živo na telefonski številki 01/475 22 22 ali med oddajo po elektronski pošti in SMS sporočilih.
Malomarnost je še vedno eden izmed poglavitnih vzrokov za požare v objektih
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo v Svetovalnem servisu gostili namestnika poveljnika Gasilske zveze Ljubljana Cveta Šumca.
Gasilci imajo veliko dela zaradi številnih z letnim časom povezanih nevšečnosti. Pozimi žled, prometne nesreče zaradi poledice in neustrezne opreme vozil, spomladi poplave, poleti požare v naravi in nevihte, v jeseni požare dimniških napeljav in grelnih teles. Glede tega lahko veliko naredimo tudi sami – z rednim pregledovanjem dimnikov in servisom grelnih naprav. Te lahko povzročijo tlenje, iz katerega se lahko razvije požar. In če se zgodi požar, tega ne smemo gasiti z vodo, saj zaradi visokih temperatur (tudi do 1000 stopinj Celzija) voda izpari, volumen pare pa je veliko večji od tistega, ki ga ima voda. Rezultat je eksplozija, ki je lahko zelo nevarna, vsekakor pa rušilna.
Posebno nevarno je tudi uhajanje ogljikovega monoksida, ki ga je težko zaznati, saj nima vonja, barve in okusa. Če se nas poloti zaspanost, glavobol ali slabost, moramo po besedah gosta takoj pomisliti tudi na to možnost. Prezračimo stanovanje in po potrebi poiščemo medicinsko pomoč, vsekakor pa je nujen tudi pregled strokovnjaka, ki bo odkril, kje je vir nevarnega uhajanja tega plina, ki ga povzroča nepopolno izgorevanje.
Veliko dela imajo v tem času gasilci tudi s poplavami, ki so v zadnjem času v tem obdobju stalnica. Tudi na tem področju lahko veliko naredimo sami s čiščenjem odtokov, pospravljanjem odpadlega listja in skrbjo za pravočasno obveščanje pristojnih o naraščanju vodotoka, ki bi lahko povzročilo poplavo.
Povrnitev telesne celovitosti, vračanje funkcije in estetskega videza. Vse to je plastična, estetska in rekonstrukcijska kirurgija. Na vprašanja o odstranitvi pigmentnih znamenj, rekonstrukciji dojk, nosu, štrlečih ušes ali odvečne kože odgovarja prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.
Po več kot treh mesecih se v vrtce in prve tri razrede osnovne šole vračajo najmlajši otroci. Ker je bil premor tako dolg, bomo v govorili o tem, kako bo potekal ponovni vstop otrok v vrtce in šole, kje bi lahko otroci izkazovali primanjkljaje, kje bi se lahko pojavile težave in kaj v njihova življenja prinašajo ponovna druženja z vrstniki? Pa seveda tudi o tem, kako ujeti šolski ritem in se navaditi na jutranje vstajanje.
Rak materničnega vratu je eden redkih rakov, ki ga lahko »zdravimo«, še preden se razvije, in proti kateremu se lahko cepimo. Večina žensk namreč za njim zboli zaradi okužbe z virusom HPV, s katerim se sreča okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije. Kako nastanek tega raka preprečiti, kako se ga odkrije in kako zdravi ter kakšen je pomen cepljenja proti humanemu papiloma virusu, ki ogroža tudi moške, bo v petkovem Svetovalnem servisu ob koncu Evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu povedala doc. dr. Nina Jančar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Pomoč države ob rojstvu otroka se je dvignila na 350€, starševski dodatek po novem znaša nekaj centov več kot 402€, od 1. januarja je višje tudi najnižje izplačilo materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila. Te novosti med drugim prinaša leta 2021 na področju družinskih prejemkov in starševskega varstva. Še več povemo v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo na vaša vprašanja odgovarjal generalni direktor Direktorata za družino z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dušan Mikuž.
»Januarja neham kaditi!« je ena od pogostejših novoletnih zaobljub poleg gibanja, boljših prehranjevalnih navad in zmanjšanja uporabe družbenih omrežij. Več kot polovica kadilcev želi prenehati kaditi, a večina kadilcev kajenja ne more opustiti brez ustrezne strokovne pomoči in podpore, saj jim zmanjka volje in moči. Kako ju najti, bo v Svetovalnem servisu razložil dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Smrt bližnjega in žalovanje sta včasih preveč intimna in boleča, da bi o tem odprto govorili. Stanje epidemije pa lahko povzroči, da te stiske še izraziteje občutimo. Zakaj pravimo, da vsakdo žaluje drugače, kako se pogovarjati z žalujočimi ter kako se na smrt odzovejo pogosto pozabljeni žalovalci – otroci in mladostniki? Gostja: psihologinja Radmila Pavlovič Blatnik iz Slovenskega društva Hospic.
Kadar komu neprestano zvoni in šumi v ušesih, rečemo, da ima tinitus. Tinitus je pogost; ima ga veliko ljudi, tudi otroci. Razlog za šumenje so lahko vnetje, spremembe v ušesu, hrup ter tudi preobremenjenost in stres. Kdaj naj poiščemo pomoč strokovnjakov? Kako pa si lahko pomagamo sami? Na vprašanja o tinitusu bo v Svetovalnem servisu odgovarjala otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino.
Po Ljubljani, Postojni, Kranju, Celju in Mariboru tudi v drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji že teče »množično« cepljenje proti covidu. Prvi so na vrsti starejši od osemdeset let. O cepivu in cepljenju je zdaj že veliko informacij in obvestil, ta pa porajajo tudi številna vprašanja. Nanja bo v petkovem Svetovalnem servisu v živo odgovarjal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja neprilagojena hitrost in neupoštevanje prometnih predpisov. Na varnost v prometu pozimi pa lahko poleg nezavidljivega stanja cest še dodatno vplivata poledica in sneg pa tudi veter, mokro cestišče in megla. Razmere se lahko zelo hitro spreminjajo, kar voznikom pogosto povzroča nemalo preglavic. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo zato govorili o tem, kako voziti v zimskih razmerah, da bo pot čim bolj varna. Naš gost bo inštruktor varne vožnje pri AMZS Danijel Granda.
S prvim januarjem so začele veljati nekatere spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zvišuje se odmerni odstotek, spreminjajo se vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa in pogoji za pridobitev vdovske pokojnine, izenačujejo pa se tudi pravice kmetov glede dokupa kmečkih let. Gost je direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež.
Brezposelnost v Sloveniji se je decembra v primerjavi z lanskim decembrom povečala za skoraj 16 odstotkov. Pričakovati je, da bo februarja in marca še rastla. V torkovem Svetovalnem servisu bomo pogledali, kakšen je postopek prijave za Zavod za zaposlovanje, katere so pravice in dolžnosti brezposelnih, ki so vpisani v evidenco iskalcev zaposlitve in kakšen je način poslovanja na daljavo Zavoda za zaposlovanje. Na naša vprašanja bo odgovarjala Barbara Vrtačnik, direktorica območne službe Ljubljana.
Letošnja zima je v gore prinesla veliko snega, z njim pa številne nevarnosti, ki prežijo na njihove obiskovalce. Kako prepoznati nevarnost plazenja? Kaj je in kako se uporablja lavinski trojček? Je pozimi sploh varno v gore hoditi sam? Na vaša vprašanja bo odgovarjal gorski vodnik z mednarodno licenco Rok Zalokar. Pokličite nas v živo ali nam pišite na radioprvi.si.
Če ste med tistimi, ki ste si ob novem letu obljubili, da bodo letos bolj zdravo jedli in manj zapravili, bo petkov Svetovalni servis za vas kot naročen! Gost oddaje Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet bo namreč svetoval, kako se pripraviti na novo vrtnarsko sezono in poskrbeti, da bo zelenjava dobro uspevala kar na domačem vrtu. Tako si boste zagotovili zdrava živila in prihranili, saj je kupljena zelenjava vse dražja. Seveda pa so dobrodošla tudi vaša vprašanja o opravilih na zelenjavnem vrtu in težavah pri vzgoji vrtnin.
Odnosi so v tem času na veliki preizkušnji, še posebej, kadar so odnosi v partnerstvu nezdravi ali gre celo za nevarno navezanost. Zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman pojasnjuje kompleksno ozadje odvisnosti od odnosov; kako jo prepoznamo, od kod izvira in kakšen je izhod iz odvisnosti.
Ste že slišali za kalčke v prehrani? Se vam zdijo zgolj še ena modna muha v kulinariki? Vsekakor nam v zimskem času lahko popestrijo in obogatijo prehrano. Kako pridelamo kalčke na domači okenski polici? Kakšen kalilnik potrebujemo? Iz katerih semen lahko vzgojimo kalčke? Zajtrk s kalčki, napitek iz kalčkov, praženi kalčki z ingverjem, pašteta iz pšeničnih kalčkov, ter juhe, solate, prelivi in sladice iz kalčkov. Gostja sredinega svetovalnega servisa bo poznavalka pridelovanja in priprave jedi iz kalčkov Mateja Reš.
Človek je začel mačke udomačevati pred okoli 12 tisoč leti. V zgodovini so imele te živali različno vlogo – Egipčani so nanje gledali kot na božanstva, v starem Rimu so bile simbol svobode, v srednjem veku so jih povezovali z zlom, čarovnicami in hudičem. Tudi danes jim namenjamo različne vloge – od tega, da na kmetiji lovijo miši in podgane, do tega, da jih skrbno negujemo in kažemo na mačjih razstavah. Da bodo mačke zdrave, bomo poskrbeli v torkovem Svetovalnem servisu – z nami bo Iris Selan, dr. vet. med.
Kako ravnati z urami – tako novejšimi kot starejšimi? Morda imate doma staro mehansko uro, ki je že dlje časa niste navijali, ali pa vaša razmeroma nova ročna ura ves čas prehiteva. Gost: urarski mojster David Lečnik.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite številnim gostom, približno 250 se jih v enem letu zvrsti v studiu Prvega. Ob koncu leta pa vas sprašujemo: katere teme bi (še) želeli slišati v oddaji?
Kmalu bomo oštevali sekunde do vstopa v novo leto in marsikje verjetno nazdravili tudi s kozarcem penečega se vina. To se mora ohlajati počasi, zamašek mora v nasprotju s splošnim mnenjem pri odpiranju ostati v roki, kakovost pa prepoznamo po mehurčkih – manjši kot so, boljše je peneče vino. Gost: vinski publicist in sommelier 3. stopnje Jože Rozman.
Glavna sestavina torkovega Svetovalnega servisa bo čokolada. Iz nje bomo pripravili čokoladno torto, piškote, namaz, peno, pralineje, še prej pa se jo bomo naučili pravilno izbrati in denimo stopiti ali tempirati. Z nami bo slaščičarski mojster Gorazd Potočnik. Veseli bomo tudi vaših uspešnih receptov za jedi s čokolado.
Neveljaven email naslov