Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
V prvem SMS-u je pisalo "Vesel božič", poslan je bil 3. decembra 1992
“Mimogrede, midva jutri greva!” bi lahko krajše v SMS-u napisali: “MMG, MI2 JU3 greva!” Ste se že srečali s kratkopisom? Tako so, ko je pošiljanje SMS-ov postalo javno dostopno, domiselne okrajšave poimenovali pri nekoč edinem slovenskem mobilnem operaterju. Še nekaj primerov:
SMS sporočilo omogoča do 160 znakov (s presledki), če uporabljamo šumnike, pa se število znakov zmanjša, saj se del sporočila porabi za njihovo kodiranje. Verjetno smo jih tudi zaradi tega v začetku uporabljali manj oz. smo č, š in ž nadomestili kar s c, s in z. Marko Stabej, prof. slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, razmišlja, da to danes, ko poznamo mesečno naročnino in lahko pošiljamo neomejene količine SMS-ov, niti ni več tako zelo bistveno.
“Res je, da so sičniki in šumniki še vedno nekoliko zapostavljeni za običajni tipkovnici običajnega pametnega telefona. Nekateri ljudje so se navadili sistematično pisati brez in prav veliko nesporazumov iz tega ni, saj se je razvila neka občutljivost na to, ali se je kje treba zavarovati ali ne. Ker to, da bi želje pa zelje zamešal, je zelo malo kontekstov, kjer bi se to lahko zgodilo.”
Prvi SMS je pred 27 leti napisal in poslal Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone. Poslal ga je s svojega osebnega računalnika na mobilni telefon direktorja podjetja, ki je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. SMS se je glasil: »Merry Christmas« oz. »Vesel božič«. Mag. Eva Domijan, direktorica digitalnih medijev pri enaA.com, kjer spremljajo in pišejo o tehnoloških trendih, razloži, da prihodnot SMS-ov ni najsvetlejša:
“Vse bolj jih nadomeščajo aplikacije na pametnih telefonih. Prednost teh aplikacij je, da ne pošiljamo samo pustih tekstovnih sporočil, ampak jih lahko obogatimo z raznimi čustvenčki, nalepkami, fotografijami v višji kakovosti in video posnetki. Pri nekaterih mobilnih opreaterjih v tujini je pa že v pripravi nov standard RCS, ki bo nadomestil standard SMS kot ga poznamo danes.”
224 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
V prvem SMS-u je pisalo "Vesel božič", poslan je bil 3. decembra 1992
“Mimogrede, midva jutri greva!” bi lahko krajše v SMS-u napisali: “MMG, MI2 JU3 greva!” Ste se že srečali s kratkopisom? Tako so, ko je pošiljanje SMS-ov postalo javno dostopno, domiselne okrajšave poimenovali pri nekoč edinem slovenskem mobilnem operaterju. Še nekaj primerov:
SMS sporočilo omogoča do 160 znakov (s presledki), če uporabljamo šumnike, pa se število znakov zmanjša, saj se del sporočila porabi za njihovo kodiranje. Verjetno smo jih tudi zaradi tega v začetku uporabljali manj oz. smo č, š in ž nadomestili kar s c, s in z. Marko Stabej, prof. slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, razmišlja, da to danes, ko poznamo mesečno naročnino in lahko pošiljamo neomejene količine SMS-ov, niti ni več tako zelo bistveno.
“Res je, da so sičniki in šumniki še vedno nekoliko zapostavljeni za običajni tipkovnici običajnega pametnega telefona. Nekateri ljudje so se navadili sistematično pisati brez in prav veliko nesporazumov iz tega ni, saj se je razvila neka občutljivost na to, ali se je kje treba zavarovati ali ne. Ker to, da bi želje pa zelje zamešal, je zelo malo kontekstov, kjer bi se to lahko zgodilo.”
Prvi SMS je pred 27 leti napisal in poslal Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone. Poslal ga je s svojega osebnega računalnika na mobilni telefon direktorja podjetja, ki je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. SMS se je glasil: »Merry Christmas« oz. »Vesel božič«. Mag. Eva Domijan, direktorica digitalnih medijev pri enaA.com, kjer spremljajo in pišejo o tehnoloških trendih, razloži, da prihodnot SMS-ov ni najsvetlejša:
“Vse bolj jih nadomeščajo aplikacije na pametnih telefonih. Prednost teh aplikacij je, da ne pošiljamo samo pustih tekstovnih sporočil, ampak jih lahko obogatimo z raznimi čustvenčki, nalepkami, fotografijami v višji kakovosti in video posnetki. Pri nekaterih mobilnih opreaterjih v tujini je pa že v pripravi nov standard RCS, ki bo nadomestil standard SMS kot ga poznamo danes.”
Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.
Prejšnjič smo se v kvizu ukvarjali z zlatom. Danes nadaljujemo z njegovim sosedom v periodnem sistemu, ki ga zapisujemo s simbolom Ag. Kako nastane srebro, kako ga pridobivamo in za kaj ga uporabljamo, tudi v elektroniki in medicini? "Vemo, da na primer v spomladanskem času sadovnjake škropimo s pripravkom, ki ga imenujemo modra galica. Na podoben način je tudi srebro toksično za mikroorganizme in se ga uporablja v raznih obližih za hitro celjenje ran in za nevtralizacijo neprijetnih vonjav v čevljih," je med drugim v oddaji povedal doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane zlato? Namignila bom samo to, da je ta proces pravzaprav še veliko, veliko bolj spektakularen kot je spektakularna ta oranžno-rumena žlahtna kovina sama po sebi. To je bil namig, odgovore pa ponudi Torkov kviz! Sogovornik: dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
Lani smo v tem času Torkov kviz okrasili in posuli z bleščicami, tokrat pa pod drobnogled vzamemo prav tako prazničen element brez katerega si marsikdo težko predstavlja silvestrski večer. O mehurčkih v Torkovem kvizu! Sogovornici: Klavdija Topolovec Špur (enologinja kleti Radgonske gorice) o mehurčkih v peninah in Isabela Antunovič (varilka kombuče in vodja proizvodnje Isa's kombucha) o mehurčkih v kombuči.
Septembra lani smo se v Torkovem kvizu spomnili 120. obletnice prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Zdaj, decembra 2022, peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah, ampak prek električnih žic. Torkov kviz o trolejbusih (in avtobusih).
Kaj je labirint? Je to simbol? Nekakšna trdnjava? Morda igrišče? Danes ga verjetno večina res doživlja predvsem kot zadnje, a zgodovina labirintov je bogata in razkriva veliko o človeški preteklosti. Zagotovo namreč sega vsaj 4 tisoč let v preteklost, verjetno pa še mnogo dlje. Sogovornik Torkovega kviza bo Stjepan Palajsa, predsednik kulturno-filozofskega društva Nova Akropola Slovenije, kjer so ravno prejšnji teden odprli razstavo o simbolih, med katerimi je tudi labirint.
Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. Sogovornik: Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami. Avtorica rubrike: Darja Pograjc.
Na prvi pogled je mačji panda nekaj izjemno ljubkega! Nekaj med mačko, pando in rakunom, njegov prednik je pa kratkonosi pes. Rdečkasta dlaka, bel gobček in košat rep, ki ga pozimi uporablja za zaščito pred mrazom. Če si ga ne znate predstavljati oz. ga še niste videli, nič hudega, v naslednjih minutah ga Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, tudi opiše. Torkov kviz!
Zdi se, da obstajata dve vrsti ljudi – prvi zamujajo vedno in redno, drugi pa nikoli oz. skoraj nikoli. S Simono Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij ter ustanoviteljico in vodjo Akademije vrednot, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pogosto so vzrok za debate o tem, ali je udobje pomembnejše od videza. Nemalokrat se namreč znajdejo na seznamih najgrših čevljev na svetu. Lahko so enobarvni, pisani, okrašeni z bleščicami ali dodatnimi okraski, imenovanimi »jibbitz«. Ampak klasični model ima pa vedno 13 luknjic. Tema današnjega Torkovega kviza so kroksi, sogovornica pa je dr. Sabina Puc, vodja Oddelka za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
V zadnjem tednu razstave o prvi avtocesti na naših tleh smo pogledali v Muzej novejše zgodovine Slovenije. Več kot 40 fotografij, predmetov, uniform cestninskih delavcev, kovček in torba za prevažanje denarja ter številna pričevanja – taka je statistika razstave ob 50. obletnici odprtja skoraj 32 km dolgega odseka Vrhnika–Postojna. To prvo avtocesto v takratni Jugoslaviji so gradili 30 mesecev.
30. avgusta leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ki je Ljubljani županoval kar 26 let. Od leta 1820, pa do svoje smrti leta 1846. V marsičem je prispeval k razvoju mesta, v katerem sta zdaj po njem imenovana cesta pa tudi most čez Ljubljanico. Na Hradeckega se bomo ob obletnici njegovega rojstva spomnili v Torkovem kvizu. Mojca Delač je pred mikrofon povabila turističnega vodnika Martina Šušteršiča.
Gotovo ste že kdaj med poslušanjem radijske postaje zasledili, da je v besedilu skladbe kakšna beseda preprosto izginila ali pa jo je nadomestila kakšna druga bolj ali manj inovativna beseda. Kdo je tisti, ki določi, kaj je v besedilu treba prekriti, izrezati, skratka preslišati? Kdaj in kje se je v modernem času začela cenzura v glasbi? In ali pretirana politična korektnost ubija ustvarjalnost? Torkov kviz pripravlja Darja Pograjc.
Zapuščeni hodniki. Odpadajoč omet. Vrata, ki visijo s tečajev. Odkrušene betonske stopnice. To je danes Haludovo Palace hotel na Krku. Nekoč pa je bilo to kar 100 tisoč kvadratnih metrov urejenega zemljišča z glavno hotelsko zgradbo, ki se je nad atrijskimi vilami, ki so jo obkrožale, dvigovala kot dvorec. Jugoslovanski Las Vegas so ga celo imenovali. Preverimo zakaj – poletni Torkov kviz se seli na otok Krk!
Čeprav si brez njih dopusta ob morju tako rekoč ne predstavljamo, se zadnja desetletja galebi pojavljajo tudi v mestnih okoljih. Torkov kviz zato posvečamo prav tem trdoživim, prilagodljivim in precej pametnim pticam - galebom!
Rodil se je na današnji dan pred 164 leti. Pravnik, podjetnik, pisatelj, pa tudi humanist, alpinist in botanik. Govoril je 4 jezike. Med 1. sv. vojno za orožje ni hotel prijeti, med 2. sv. vojno je iz taborišča rešil kar nekaj slovenskih gornikov. Torkov kviz o Juliusu Kugyju, očetu alpinizma v Julijskih Alpah!
Promet je – tako kot vreme in nogomet – kar nekako večna tema, na katero se ponavadi spozna vsak, in tudi o »ležečih policajih« ima gotovo vsak svoje mnenje. Oz. kakor bi se pravilneje reklo in povedalo: »hitrostnih ovirah«. Kdaj so se te pojavile, katere vrste grbin poznamo in ali bodo res nekoč izginile s cest?
V Torkovem kvizu tokrat obeležujemo 40 let obstoja Geometričnega središča Slovenije (GEOSS-a).
21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov