Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vsak dan zaužijemo od 50 do 100 miligramov prahu

10.12.2019

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja

Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:

“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?

“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”

Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:

“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”

Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:

“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”

Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.


Torkov kviz

213 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Vsak dan zaužijemo od 50 do 100 miligramov prahu

10.12.2019

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja

Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:

“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?

“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”

Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:

“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”

Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:

“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”

Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.


26.05.2020

"Ne kaj, ampak kje je podkast?"

V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za 4-krat!


19.05.2020

Svetloba od Sonca do Zemlje potuje 8 minut in 20 sekund

Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!


12.05.2020

Rolkanje - subkultura ali olimpijska disciplina?

Tony Hawk je v svetu rolkanja tako pomemben in znan kot Michael Jordan v svetu košarke. Ameriški poklicni rolkar jih ima danes 52, zato si zasluži omembo v Torkovem kvizu o rolkanju!


05.05.2020

Od Pinga do Mikija Mustra

Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.


28.04.2020

Radioamaterji komunicirajo s hitrostjo okoli 150 znakov na minuto

Pred 229 leti se je rodi Samuel Morse, izumitelj Morsejeve abecede. 27. april, ki je datum njegovega rojstva, je danes mednarodni dan Morsejeve abecede.


21.04.2020

“Palček”, ki je igral kot bi mu Shakespeare vloge pisal

Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu. Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? O igralcu, ki v teh dneh praznuje 80 let, razmišljata fimski kritik Marcel Štefančič, jr. in igralka Katarina Čas.


14.04.2020

Pred 125 leti je Ljubljano stresel rušilni potres

Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi.


07.04.2020

Kdo je lik Srečo Katona?

Oddaja Radio Ga Ga praznuje 30 let! V ekipi prve oddaje je bil tudi Srečo Katona, ki se je ob tej priložnosti spomnil začetkov in anekdot.


31.03.2020

“A se res ne da rešiti vsaj poročnih fotografij?”

31. marec je dan varnostne kopije oz. world backup day. Kdaj ste nazadnje naredili varnostno kopijo dokumentov, ki jih imate na telefonu ali računalniku?


24.03.2020

Jožef Stefan - fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik

24. marca obeležujemo rojstvo fizika Jožefa Štefana - edinega Slovenca po katerem se imenuje fizikalni zakon.


17.03.2020

Dežnik so iz Azije v Evropo prinesli Britanci

Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.


10.03.2020

Chuck Norris in fenomen vsemogočnosti

Ameriški filmski igralec danes praznuje 80. let! "Menda je že 10 let mrtev pa si mu smrt tega ne upa povedati," je le ena izmed šal oz. mitov o igralčevi vsemogočnosti. Od kod ta fenomen vsemogočnosti, skoraj božanskosti?


03.03.2020

Bodečo nežo za seksizem leta dobi ...

Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.


25.02.2020

Uporabljajte žvrkljo, ne paličnega mešalnika!

Dan pred pepelnično sredo ni samo pust, ampak tudi svetovni dan palačink. Ponekod po svetu namreč namesto krofov ta dan jejo palačinke.


18.02.2020

"Teta Justi je zakon!"

Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.


11.02.2020

So samski po tridesetem res čudni?

"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.


04.02.2020

Arhitekt Matej Blenkuš: “Bloudek je našel skoraj idealen nagib terena”

Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!


28.01.2020

Kdo je Britanec?

T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!


21.01.2020

Legendarna “ta-rara-pa-pam” praznuje 65 let

21. januarja 1955 so na Radiu Celovec posneli dokončno različico skladbe Na Golici.


14.01.2020

Najdaljši let zmaja je trajal 366 dni

14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.


Stran 10 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov