Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja
Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:
“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?
“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”
Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:
“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”
Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:
“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”
Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.
213 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja
Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:
“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?
“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”
Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:
“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”
Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:
“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”
Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.
V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za 4-krat!
Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!
Tony Hawk je v svetu rolkanja tako pomemben in znan kot Michael Jordan v svetu košarke. Ameriški poklicni rolkar jih ima danes 52, zato si zasluži omembo v Torkovem kvizu o rolkanju!
Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.
Pred 229 leti se je rodi Samuel Morse, izumitelj Morsejeve abecede. 27. april, ki je datum njegovega rojstva, je danes mednarodni dan Morsejeve abecede.
Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu. Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? O igralcu, ki v teh dneh praznuje 80 let, razmišljata fimski kritik Marcel Štefančič, jr. in igralka Katarina Čas.
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi.
Oddaja Radio Ga Ga praznuje 30 let! V ekipi prve oddaje je bil tudi Srečo Katona, ki se je ob tej priložnosti spomnil začetkov in anekdot.
31. marec je dan varnostne kopije oz. world backup day. Kdaj ste nazadnje naredili varnostno kopijo dokumentov, ki jih imate na telefonu ali računalniku?
24. marca obeležujemo rojstvo fizika Jožefa Štefana - edinega Slovenca po katerem se imenuje fizikalni zakon.
Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.
Ameriški filmski igralec danes praznuje 80. let! "Menda je že 10 let mrtev pa si mu smrt tega ne upa povedati," je le ena izmed šal oz. mitov o igralčevi vsemogočnosti. Od kod ta fenomen vsemogočnosti, skoraj božanskosti?
Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Dan pred pepelnično sredo ni samo pust, ampak tudi svetovni dan palačink. Ponekod po svetu namreč namesto krofov ta dan jejo palačinke.
Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.
"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.
Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!
T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!
21. januarja 1955 so na Radiu Celovec posneli dokončno različico skladbe Na Golici.
14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.
Neveljaven email naslov