Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se, ko ste sami doma, kdaj zalotite, da vam med pospravljanjem nekaj manjka? Da vam je neprijetno, ker ste v stanovanju ali hiši sami, v tišini? In da hiter pritisk gumba na televizijskem daljincu ali radijskem sprejemniku, prežene občutek nelagodja? Tišina je kompleksna stvar - ravno prav kompleksna, da si zasluži mesto v Torkovem kvizu!
Človeško uho naj bi običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci
Kam po odgovore na tehnična vprašanja o tišini in zvoku? Ni primernejšega kraja za to, kot je t. i. »gluha soba« na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. V sobo, ki jo z vseh strani obkrožajo 75 centimetrov debele stene, vstopimo z doc. dr. Samom Begušem:
"Je popolnoma nepravilne oblike, da preprečimo stojno valovanje. Klasične gluhe sobe so narejene iz posebno oblikovanih stožcev, ki preprečujejo odboj zvoka in izboljšajo absorpcijo zvoka. Tukaj smo pa gluho sobo preoblikovali oz. dodali zavese, ki naj bi tudi delno absorbirale zvok. Pa soba postane malo bolj uporabnikom prijazna."
Človeško uho naj bi sicer običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci. Je torej za človeka tišina vse, kar je pod spodnjo in nad zgornjo omenjeno mejo?
"To lahko drži, lahko pa tudi z nekoliko omejitvami, ker imamo, če povemo samo ta podatek, premalo podatkov. Nizke frekvence človekovo uho zaznava bistveno slabše kot visoke. So pa tudi ljudje, ki lahko zaznavajo zvok višjih frekvenc kot 20 kilohercev, ampak jih je zelo, zelo malo."
Psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič na tišino pogleda z vedenjskega zornega kota in pove, da: »Je občutenje tišine med drugim odvisno od družbenega konteksta." Poznamo torej prijetno in neprijetno tišino.
"Na začetku, ko se šele spoznavamo, čutimo večji pritisk, da zapolnimo tišino. Je pa na Japonskem v nekih družbenih okvirih dovoljeno več tišine v pogovoru. Japonci naj bi tolerirali približno 8,2 sekunde tišine, Američani pa recimo samo 4,6 sekunde tišine."
Kaj pa če ostanemo brez besed med pogovorom s človekom, ki ga dobro poznamo?
"Je pa velikokrat lahko tišina zelo prijetna in je znak, da se dobro razumemo s človekom. Je pa tudi v odnosih, kjer se zelo dobro poznamo s človekom, tišina izjemno neprijetna, če je uporabljena v kontekstu nekega kaznovanja oz. kuhanja mule."
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Se, ko ste sami doma, kdaj zalotite, da vam med pospravljanjem nekaj manjka? Da vam je neprijetno, ker ste v stanovanju ali hiši sami, v tišini? In da hiter pritisk gumba na televizijskem daljincu ali radijskem sprejemniku, prežene občutek nelagodja? Tišina je kompleksna stvar - ravno prav kompleksna, da si zasluži mesto v Torkovem kvizu!
Človeško uho naj bi običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci
Kam po odgovore na tehnična vprašanja o tišini in zvoku? Ni primernejšega kraja za to, kot je t. i. »gluha soba« na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. V sobo, ki jo z vseh strani obkrožajo 75 centimetrov debele stene, vstopimo z doc. dr. Samom Begušem:
"Je popolnoma nepravilne oblike, da preprečimo stojno valovanje. Klasične gluhe sobe so narejene iz posebno oblikovanih stožcev, ki preprečujejo odboj zvoka in izboljšajo absorpcijo zvoka. Tukaj smo pa gluho sobo preoblikovali oz. dodali zavese, ki naj bi tudi delno absorbirale zvok. Pa soba postane malo bolj uporabnikom prijazna."
Človeško uho naj bi sicer običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci. Je torej za človeka tišina vse, kar je pod spodnjo in nad zgornjo omenjeno mejo?
"To lahko drži, lahko pa tudi z nekoliko omejitvami, ker imamo, če povemo samo ta podatek, premalo podatkov. Nizke frekvence človekovo uho zaznava bistveno slabše kot visoke. So pa tudi ljudje, ki lahko zaznavajo zvok višjih frekvenc kot 20 kilohercev, ampak jih je zelo, zelo malo."
Psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič na tišino pogleda z vedenjskega zornega kota in pove, da: »Je občutenje tišine med drugim odvisno od družbenega konteksta." Poznamo torej prijetno in neprijetno tišino.
"Na začetku, ko se šele spoznavamo, čutimo večji pritisk, da zapolnimo tišino. Je pa na Japonskem v nekih družbenih okvirih dovoljeno več tišine v pogovoru. Japonci naj bi tolerirali približno 8,2 sekunde tišine, Američani pa recimo samo 4,6 sekunde tišine."
Kaj pa če ostanemo brez besed med pogovorom s človekom, ki ga dobro poznamo?
"Je pa velikokrat lahko tišina zelo prijetna in je znak, da se dobro razumemo s človekom. Je pa tudi v odnosih, kjer se zelo dobro poznamo s človekom, tišina izjemno neprijetna, če je uporabljena v kontekstu nekega kaznovanja oz. kuhanja mule."
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov