Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se, ko ste sami doma, kdaj zalotite, da vam med pospravljanjem nekaj manjka? Da vam je neprijetno, ker ste v stanovanju ali hiši sami, v tišini? In da hiter pritisk gumba na televizijskem daljincu ali radijskem sprejemniku, prežene občutek nelagodja? Tišina je kompleksna stvar - ravno prav kompleksna, da si zasluži mesto v Torkovem kvizu!
Človeško uho naj bi običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci
Kam po odgovore na tehnična vprašanja o tišini in zvoku? Ni primernejšega kraja za to, kot je t. i. »gluha soba« na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. V sobo, ki jo z vseh strani obkrožajo 75 centimetrov debele stene, vstopimo z doc. dr. Samom Begušem:
"Je popolnoma nepravilne oblike, da preprečimo stojno valovanje. Klasične gluhe sobe so narejene iz posebno oblikovanih stožcev, ki preprečujejo odboj zvoka in izboljšajo absorpcijo zvoka. Tukaj smo pa gluho sobo preoblikovali oz. dodali zavese, ki naj bi tudi delno absorbirale zvok. Pa soba postane malo bolj uporabnikom prijazna."
Človeško uho naj bi sicer običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci. Je torej za človeka tišina vse, kar je pod spodnjo in nad zgornjo omenjeno mejo?
"To lahko drži, lahko pa tudi z nekoliko omejitvami, ker imamo, če povemo samo ta podatek, premalo podatkov. Nizke frekvence človekovo uho zaznava bistveno slabše kot visoke. So pa tudi ljudje, ki lahko zaznavajo zvok višjih frekvenc kot 20 kilohercev, ampak jih je zelo, zelo malo."
Psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič na tišino pogleda z vedenjskega zornega kota in pove, da: »Je občutenje tišine med drugim odvisno od družbenega konteksta." Poznamo torej prijetno in neprijetno tišino.
"Na začetku, ko se šele spoznavamo, čutimo večji pritisk, da zapolnimo tišino. Je pa na Japonskem v nekih družbenih okvirih dovoljeno več tišine v pogovoru. Japonci naj bi tolerirali približno 8,2 sekunde tišine, Američani pa recimo samo 4,6 sekunde tišine."
Kaj pa če ostanemo brez besed med pogovorom s človekom, ki ga dobro poznamo?
"Je pa velikokrat lahko tišina zelo prijetna in je znak, da se dobro razumemo s človekom. Je pa tudi v odnosih, kjer se zelo dobro poznamo s človekom, tišina izjemno neprijetna, če je uporabljena v kontekstu nekega kaznovanja oz. kuhanja mule."
217 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Se, ko ste sami doma, kdaj zalotite, da vam med pospravljanjem nekaj manjka? Da vam je neprijetno, ker ste v stanovanju ali hiši sami, v tišini? In da hiter pritisk gumba na televizijskem daljincu ali radijskem sprejemniku, prežene občutek nelagodja? Tišina je kompleksna stvar - ravno prav kompleksna, da si zasluži mesto v Torkovem kvizu!
Človeško uho naj bi običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci
Kam po odgovore na tehnična vprašanja o tišini in zvoku? Ni primernejšega kraja za to, kot je t. i. »gluha soba« na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. V sobo, ki jo z vseh strani obkrožajo 75 centimetrov debele stene, vstopimo z doc. dr. Samom Begušem:
"Je popolnoma nepravilne oblike, da preprečimo stojno valovanje. Klasične gluhe sobe so narejene iz posebno oblikovanih stožcev, ki preprečujejo odboj zvoka in izboljšajo absorpcijo zvoka. Tukaj smo pa gluho sobo preoblikovali oz. dodali zavese, ki naj bi tudi delno absorbirale zvok. Pa soba postane malo bolj uporabnikom prijazna."
Človeško uho naj bi sicer običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci. Je torej za človeka tišina vse, kar je pod spodnjo in nad zgornjo omenjeno mejo?
"To lahko drži, lahko pa tudi z nekoliko omejitvami, ker imamo, če povemo samo ta podatek, premalo podatkov. Nizke frekvence človekovo uho zaznava bistveno slabše kot visoke. So pa tudi ljudje, ki lahko zaznavajo zvok višjih frekvenc kot 20 kilohercev, ampak jih je zelo, zelo malo."
Psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič na tišino pogleda z vedenjskega zornega kota in pove, da: »Je občutenje tišine med drugim odvisno od družbenega konteksta." Poznamo torej prijetno in neprijetno tišino.
"Na začetku, ko se šele spoznavamo, čutimo večji pritisk, da zapolnimo tišino. Je pa na Japonskem v nekih družbenih okvirih dovoljeno več tišine v pogovoru. Japonci naj bi tolerirali približno 8,2 sekunde tišine, Američani pa recimo samo 4,6 sekunde tišine."
Kaj pa če ostanemo brez besed med pogovorom s človekom, ki ga dobro poznamo?
"Je pa velikokrat lahko tišina zelo prijetna in je znak, da se dobro razumemo s človekom. Je pa tudi v odnosih, kjer se zelo dobro poznamo s človekom, tišina izjemno neprijetna, če je uporabljena v kontekstu nekega kaznovanja oz. kuhanja mule."
Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!
T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!
21. januarja 1955 so na Radiu Celovec posneli dokončno različico skladbe Na Golici.
14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov