Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so kakorkoli vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo tovrstnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Torkov kviz torej o kimanju, sključenih ramenih, križanju nog in dotikanju!

Kar 65 odstotkov naše celotne komunikacije (oz. socialne interakcije) je neverbalne

Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo takšnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima taka komunikacija pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Prof. dr. Darja Kobal Grum, vodja Katedre za občo psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki med drugim predava predmet Komunikacija, pove:

"Tak konsenz vseh raziskav kaže na to, da je neverbalna komunikacija zelo obsežen vidik celotne komunikacije. Nekako se giblje kar proti 65 odstotkom."

Torej je elementov neverbalnega v našem sporazumevanju več kot polovica. Ena do prvin takšne komunikacije so telesni gibi in že ti imajo več podkategorij.

"Prvi so emblemi. Ko mi s kazalcem na primer žugamo nekomu, ko s prsti pokažemo ok, pa ko pokimamo z glavo. Povemo, da se strinjamo, nakažemo strinjanje. Potem recimo ilustratorji, s katerimi nakažemo, da je nekaj veliko, majhno, visoko, nizko. Z rokami nakazujemo velikost, višino, težo itn."

Naslednja kategorija telesnih gibov so t. i. kazalci čustev, med katere sodi drža. Ste kdaj razmišljali, kaj na primer sporočate s sključenim, ukrivljenim hrbtom? Tako držo lahko interpretiramo, kot da ste v stiski, morda v zadregi, da ste osramočeni.

"Potem imamo naslednji telesni gib, ki ga imenujemo regulator. Z regulatorji nakažemo sogovorniku, naj nadaljuje, naj pohiti. Potem je še ena kategorija telesnih gibov, to so adapterji, ki se že zelo zgodaj v otroštvu razvijejo, jih pa izredno težko opredelimo, ker namreč nič takega ne pomenijo, da bi nekaj z njimi sporočali. To je na primer ovijanje las okrog prsta, tudi grizenje nohtov."

Druge prvine so: telesne značilnosti, parajezik, proksimizmi, artefakti, prostorski dejavniki in dotik. Raziskave so pokazale, da je največ dotikov v intimnih odnosih.

"Se pa kažejo tudi dotiki v relaciji nadrejenih, podrejenih in sodelavcev. Večkrat se nadrejeni dotikajo podrejenih, v smislu bežnega dotika, kot pa podrejeni nadrejenih. Se pravi, gre tudi za neki izkaz moči nad drugim, ta simbol dotika."