Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!
1. december je dan, ko si pripnemo rdečo pentljo, simbol boja proti aidsu
Desetletje po pojavu HIV-a se je v New Yorku zbrala skupina umetnikov, ki je ustvarila rdečo pentljo, simbol, s katerim danes ozaveščamo in izkazujemo podporo ljudem, ki imajo HIV. Navdih so umetniki našli v rumenih trakovih, ki so jih takrat na drevesa privezovali v znak podpore ameriškim vojakom, ki so se borili v zalivski vojni.
Penney Laingen naj bi bila tista, ki si je v sedemdesetih prva nadela rumeno pentljo in z njo simbolično izkazala željo po vrnitvi svojega moža, talca v Iranu. Sledili so ji družinski člani, prijatelji. Rumena pentlja danes nosi več pomenov, pri nas se z njo ozavešča o endometriozi in osteoporozi. Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije:
"Rumena barva je zelo optimistična in vesela barva. To naj bi bil tudi zaščitni znak vseh bolnikov z osteoporozo. Naš logotip je sončnica in ker je sončnica rumena, smo se odločili za rumeno barvo pentlje."
Prvič so rumeno pentljo v Sloveniji nosili leta 2005. Društva bolnikov z osteoporozo, ki so vezana na mednarodno Fundacijo za osteoporozo, pa sicer uporabljajo različne barve pentelj.
"Barva, kot je reka Kolpa na svojem izviru. Če ste kdaj bili v narodnem parku Risnjak na izviru ... Točno tam je voda te lepe svetlo zeleno-modre barve. Enkratno!"
Tako barvo pentlje, ki jo je za ozaveščanje izbralo Mednarodno združenje oseb, ki jecljajo (International Stuttering Association – ISA), opiše Georgij Done, predsednik in dejaven član Društva Vilko Mazi. Turkizna barva je njihova barva od leta 98, nadenete si jo lahko 22. oktobra, na svetovni dan ozaveščanja o jecljanju.
Na t. i. Purple day (vijoličasti dan), ki je v nekaterih državah dan epilepsije, si pa lahko pripnete vijoličasto pentljo. Svetlana Simić Klobučarič, koordinatorica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pripoveduje:
"V marcu s to vijoličasto barvo zaznamujemo Purple day. No, pri nas in v organizacijah, ki so povezane v Mednarodni urad za epilepsijo, pa zaznamujemo mednarodni dan epilepsije vsak drugi ponedeljek v februarju."
"V mednarodnem uradu upoštevajo to vijoličasto barvo pri gradivih, ki se uporabljajo ob mednarodnem dnevu epilepsije. V sklopu tudi kakšnih drugih barv. Naš dan ima pa tak poseben znak, rožico različnih barv."
Vijoličasta pentlja ima sicer več pomenov – je tudi simbol splošne ozaveščenosti o raku in Alzheimerjevi bolezni.
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!
1. december je dan, ko si pripnemo rdečo pentljo, simbol boja proti aidsu
Desetletje po pojavu HIV-a se je v New Yorku zbrala skupina umetnikov, ki je ustvarila rdečo pentljo, simbol, s katerim danes ozaveščamo in izkazujemo podporo ljudem, ki imajo HIV. Navdih so umetniki našli v rumenih trakovih, ki so jih takrat na drevesa privezovali v znak podpore ameriškim vojakom, ki so se borili v zalivski vojni.
Penney Laingen naj bi bila tista, ki si je v sedemdesetih prva nadela rumeno pentljo in z njo simbolično izkazala željo po vrnitvi svojega moža, talca v Iranu. Sledili so ji družinski člani, prijatelji. Rumena pentlja danes nosi več pomenov, pri nas se z njo ozavešča o endometriozi in osteoporozi. Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije:
"Rumena barva je zelo optimistična in vesela barva. To naj bi bil tudi zaščitni znak vseh bolnikov z osteoporozo. Naš logotip je sončnica in ker je sončnica rumena, smo se odločili za rumeno barvo pentlje."
Prvič so rumeno pentljo v Sloveniji nosili leta 2005. Društva bolnikov z osteoporozo, ki so vezana na mednarodno Fundacijo za osteoporozo, pa sicer uporabljajo različne barve pentelj.
"Barva, kot je reka Kolpa na svojem izviru. Če ste kdaj bili v narodnem parku Risnjak na izviru ... Točno tam je voda te lepe svetlo zeleno-modre barve. Enkratno!"
Tako barvo pentlje, ki jo je za ozaveščanje izbralo Mednarodno združenje oseb, ki jecljajo (International Stuttering Association – ISA), opiše Georgij Done, predsednik in dejaven član Društva Vilko Mazi. Turkizna barva je njihova barva od leta 98, nadenete si jo lahko 22. oktobra, na svetovni dan ozaveščanja o jecljanju.
Na t. i. Purple day (vijoličasti dan), ki je v nekaterih državah dan epilepsije, si pa lahko pripnete vijoličasto pentljo. Svetlana Simić Klobučarič, koordinatorica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pripoveduje:
"V marcu s to vijoličasto barvo zaznamujemo Purple day. No, pri nas in v organizacijah, ki so povezane v Mednarodni urad za epilepsijo, pa zaznamujemo mednarodni dan epilepsije vsak drugi ponedeljek v februarju."
"V mednarodnem uradu upoštevajo to vijoličasto barvo pri gradivih, ki se uporabljajo ob mednarodnem dnevu epilepsije. V sklopu tudi kakšnih drugih barv. Naš dan ima pa tak poseben znak, rožico različnih barv."
Vijoličasta pentlja ima sicer več pomenov – je tudi simbol splošne ozaveščenosti o raku in Alzheimerjevi bolezni.
V Torkovem kvizu tokrat obeležujemo 40 let obstoja Geometričnega središča Slovenije (GEOSS-a).
21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač.
Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.
Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger, »dobri mož z Negove«, kakor so ga tudi klicali, je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Torkov kviz o fenomenu, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo ob 6.45.
Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!
Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija.
Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.
Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.
Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao!
So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.
V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.
Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!
Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.
Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.
17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.
27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart
Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.
Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.
Neveljaven email naslov