Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.
Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.
"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."
Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:
"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."
Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.
"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.
Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.
"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."
Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:
"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."
Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.
"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."
Pər Novak na Gorenjskem, Láznikov v Zgornji Savinjski dolini, pri Fehtarjevih v Vipavski dolini ... O hišnih imenih tokrat v Torkovem kvizu. Prenašajo se iz roda v rod, držijo pa se hiše oz. celotne domačije. Tudi če se ta proda, hišno ime ostane. Sogovornica: dialektologinja Jožica Škofic, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik in predavateljica na Univerzi na Primorskem.
V Torkovem kvizu na praznik zaljubljencev iščemo izvor Kupida – fantiča s krili in ljubezensko puščico. Pri tem nam je pomagala doc. dr. Sonja Weiss z Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.
Prejšnjič smo se v kvizu ukvarjali z zlatom. Danes nadaljujemo z njegovim sosedom v periodnem sistemu, ki ga zapisujemo s simbolom Ag. Kako nastane srebro, kako ga pridobivamo in za kaj ga uporabljamo, tudi v elektroniki in medicini? "Vemo, da na primer v spomladanskem času sadovnjake škropimo s pripravkom, ki ga imenujemo modra galica. Na podoben način je tudi srebro toksično za mikroorganizme in se ga uporablja v raznih obližih za hitro celjenje ran in za nevtralizacijo neprijetnih vonjav v čevljih," je med drugim v oddaji povedal doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane zlato? Namignila bom samo to, da je ta proces pravzaprav še veliko, veliko bolj spektakularen kot je spektakularna ta oranžno-rumena žlahtna kovina sama po sebi. To je bil namig, odgovore pa ponudi Torkov kviz! Sogovornik: dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
Lani smo v tem času Torkov kviz okrasili in posuli z bleščicami, tokrat pa pod drobnogled vzamemo prav tako prazničen element brez katerega si marsikdo težko predstavlja silvestrski večer. O mehurčkih v Torkovem kvizu! Sogovornici: Klavdija Topolovec Špur (enologinja kleti Radgonske gorice) o mehurčkih v peninah in Isabela Antunovič (varilka kombuče in vodja proizvodnje Isa's kombucha) o mehurčkih v kombuči.
Septembra lani smo se v Torkovem kvizu spomnili 120. obletnice prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Zdaj, decembra 2022, peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah, ampak prek električnih žic. Torkov kviz o trolejbusih (in avtobusih).
Kaj je labirint? Je to simbol? Nekakšna trdnjava? Morda igrišče? Danes ga verjetno večina res doživlja predvsem kot zadnje, a zgodovina labirintov je bogata in razkriva veliko o človeški preteklosti. Zagotovo namreč sega vsaj 4 tisoč let v preteklost, verjetno pa še mnogo dlje. Sogovornik Torkovega kviza bo Stjepan Palajsa, predsednik kulturno-filozofskega društva Nova Akropola Slovenije, kjer so ravno prejšnji teden odprli razstavo o simbolih, med katerimi je tudi labirint.
Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. Sogovornik: Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami. Avtorica rubrike: Darja Pograjc.
Na prvi pogled je mačji panda nekaj izjemno ljubkega! Nekaj med mačko, pando in rakunom, njegov prednik je pa kratkonosi pes. Rdečkasta dlaka, bel gobček in košat rep, ki ga pozimi uporablja za zaščito pred mrazom. Če si ga ne znate predstavljati oz. ga še niste videli, nič hudega, v naslednjih minutah ga Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, tudi opiše. Torkov kviz!
Zdi se, da obstajata dve vrsti ljudi – prvi zamujajo vedno in redno, drugi pa nikoli oz. skoraj nikoli. S Simono Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij ter ustanoviteljico in vodjo Akademije vrednot, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pogosto so vzrok za debate o tem, ali je udobje pomembnejše od videza. Nemalokrat se namreč znajdejo na seznamih najgrših čevljev na svetu. Lahko so enobarvni, pisani, okrašeni z bleščicami ali dodatnimi okraski, imenovanimi »jibbitz«. Ampak klasični model ima pa vedno 13 luknjic. Tema današnjega Torkovega kviza so kroksi, sogovornica pa je dr. Sabina Puc, vodja Oddelka za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
V zadnjem tednu razstave o prvi avtocesti na naših tleh smo pogledali v Muzej novejše zgodovine Slovenije. Več kot 40 fotografij, predmetov, uniform cestninskih delavcev, kovček in torba za prevažanje denarja ter številna pričevanja – taka je statistika razstave ob 50. obletnici odprtja skoraj 32 km dolgega odseka Vrhnika–Postojna. To prvo avtocesto v takratni Jugoslaviji so gradili 30 mesecev.
30. avgusta leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ki je Ljubljani županoval kar 26 let. Od leta 1820, pa do svoje smrti leta 1846. V marsičem je prispeval k razvoju mesta, v katerem sta zdaj po njem imenovana cesta pa tudi most čez Ljubljanico. Na Hradeckega se bomo ob obletnici njegovega rojstva spomnili v Torkovem kvizu. Mojca Delač je pred mikrofon povabila turističnega vodnika Martina Šušteršiča.
Gotovo ste že kdaj med poslušanjem radijske postaje zasledili, da je v besedilu skladbe kakšna beseda preprosto izginila ali pa jo je nadomestila kakšna druga bolj ali manj inovativna beseda. Kdo je tisti, ki določi, kaj je v besedilu treba prekriti, izrezati, skratka preslišati? Kdaj in kje se je v modernem času začela cenzura v glasbi? In ali pretirana politična korektnost ubija ustvarjalnost? Torkov kviz pripravlja Darja Pograjc.
Zapuščeni hodniki. Odpadajoč omet. Vrata, ki visijo s tečajev. Odkrušene betonske stopnice. To je danes Haludovo Palace hotel na Krku. Nekoč pa je bilo to kar 100 tisoč kvadratnih metrov urejenega zemljišča z glavno hotelsko zgradbo, ki se je nad atrijskimi vilami, ki so jo obkrožale, dvigovala kot dvorec. Jugoslovanski Las Vegas so ga celo imenovali. Preverimo zakaj – poletni Torkov kviz se seli na otok Krk!
Čeprav si brez njih dopusta ob morju tako rekoč ne predstavljamo, se zadnja desetletja galebi pojavljajo tudi v mestnih okoljih. Torkov kviz zato posvečamo prav tem trdoživim, prilagodljivim in precej pametnim pticam - galebom!
Rodil se je na današnji dan pred 164 leti. Pravnik, podjetnik, pisatelj, pa tudi humanist, alpinist in botanik. Govoril je 4 jezike. Med 1. sv. vojno za orožje ni hotel prijeti, med 2. sv. vojno je iz taborišča rešil kar nekaj slovenskih gornikov. Torkov kviz o Juliusu Kugyju, očetu alpinizma v Julijskih Alpah!
Promet je – tako kot vreme in nogomet – kar nekako večna tema, na katero se ponavadi spozna vsak, in tudi o »ležečih policajih« ima gotovo vsak svoje mnenje. Oz. kakor bi se pravilneje reklo in povedalo: »hitrostnih ovirah«. Kdaj so se te pojavile, katere vrste grbin poznamo in ali bodo res nekoč izginile s cest?
Neveljaven email naslov