Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. V primerjavi z bolniki iz drugih držav so namreč slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto. Zaskrbljujoče številke sta za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledala doc. dr. Borut Jug in Iztok Konc. Foto: Morgan/Flickr,cc
Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. V primerjavi z bolniki iz drugih držav so namreč slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto. Zaskrbljujoče številke sta za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledala doc. dr. Borut Jug in Iztok Konc. Foto: Morgan/Flickr,cc
V strokovni reviji Zdravniški Vestnik je pozornost vzbudil članek z naslovom Kolesarstvo in erektilna disfunkcija. V njem je zdravnica Ina Šibli zapisala, da v zadnjem času vzbujajo skrb raziskave, ki kažejo, da kolesarjenje – rekreativno ali športno – lahko pri mlajših moških povzroči težave z erekcijo. Razlog še ni povsem znan in pojasnjen. Zdravniki pa domnevajo, da tiči v mehanskem draženju žil in živcev, ki prehranjujejo in oživčujejo penis. Krivca iščejo v obliki kolesarskih sedežev in tudi v položaju kolesarjev na kolesu. Z Ino Šibli se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ Knackarsche
V Kliniki na Golniku so dobili nov rentgenski aparat, ki je najsodobnejši v Sloveniji. Vrhunska strojna in programska oprema je velika pridobitev za bolnike, kot tudi za radiološke inženirje in radiologe. Naprava omogoča hitro in bolj natančno slikanje tkiv ter delov telesa; odmerek sevanja, ki ga prejmejo pacienti, pa je bistveno nižji. Novo pridobitev Oddelka za radiologijo Klinike Golnik bo za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, predstavil prim. Rok Cesar. Ob tem je odgovoril tudi na vprašanja o smotrnosti in varnosti rentgenskega slikanja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Jana Bogdanovski, Klinika Golnik
Prehrambeni industriji je treba ves čas gledati pod prste in preverjati kakovost izdelkov na trgovskih policah. Danski strokovnjak prof. dr. Steen Stender je tako med letoma 2012 in 2014 preverjal količino trans maščob v pakiranih živilih v različnih državah – med njimi tudi v Sloveniji. Zakaj ravno trans maščob? Telo jih ne potrebuje in imajo le škodljive učinke; proizvajalci pa jih dodajo, ker so poceni in dajo hrani okus. Podrobneje o trans maščobah v današnji oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil nedavne konference o zmanjševanju trans maščob v prehrani in poslušal predavanja slovenskih in tujih strokovnjakov. Pred mikrofon je povabil dr. Marjeto Recek z Ministrstva za zdravje, doc. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko in prof. dr. Steena Stenderja iz Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu. Foto: Ashley/ Flickr, cc
Raziskovalci predvidevajo, da bodo morda lahko že kmalu odgovorili na vprašanje, zakaj se nekatera rakava obolenja kljub zdravljenju ponovijo. Vedno več je namreč znanega o tako imenovanih tumorskih matičnih celicah. Poznavanje njihovih lastnosti bi lahko v prihodnje odgovorilo na številna zdaj še odprta vprašanja. V oddaji Ultrazvok bo o tumorskih matičnih celicah govorila prof. dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Crafty_dame/ Flickr, cc
Od konca lanskega leta velja uredba, da morajo proizvajalci in ponudniki hrane na vidnem mestu označiti vse sestavine, ki lahko pri ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo. Gospod Andrej pravi, da je ta ukrep dober in dobrodošel. Ko je dopolnil 50 let, so namreč zdravniki odkrili, da je alergičen na moko. Že ob najmanjši količini moke v hrani se njegovo telo odzove s hitro in zelo burno reakcijo, ki se začne z rdečim izpuščajem, slabostjo in težkim dihanjem, v končni fazi pa izgubi zavest. Vse to v le nekaj minutah. Gosta oddaje Ultrazvok bosta gospod Andrej, ki prihaja iz Brezovice pri Ljubljani, in njegova zdravnica Mihaela Zidarn s Klinike Golnik. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Will/ Flickr, cc
V oddaji Ultrazvok bomo predstavili nevarno družino bakterij, ki je kriva za gnojne angine, škrlatinko, šen in celo za vnetje srčnih zaklopk. Vsaka od teh bolezni lahko izbruhne zelo hitro, tudi že v treh dneh po okužbi. Vzrok je v strupih, ki jih nevarne bakterije izločajo. Zdravniki ob pregledu v diagnozo zapišejo, da gre za okužbo z bakterijo Streptococcus pyogenes. Ocenjujejo, da se z njimi vsako leto okuži okoli 700 milijonov ljudi. Kako se okužimo? Ali je zdravljenje z antibiotiki še učinkovito? Sta le dve vprašanji, ki smo ju zastavili doc. dr. Mateji Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Prisluhnite njenim odgovorom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Baker/ Flickr, cc
Trenutno poznamo med šest in sedem tisoč redkih bolezni. Nekatere so tako redke, da lahko število obolelih preštejemo na prste ene roke in širša javnost za njih še ni slišala. Druge pa so pogostejše; na primer hemofilija, nekatere vrste levkemij in limfomov, pa tudi cistična fibroza, s katero se v Sloveniji vsako leto rodijo trije ali štirje otroci. Zdravljenje redkih bolezni je zahtevno in kompleksno. V Združenih državah so izračunali, da lahko razvoj novega zdravila traja tudi do 15 let in stane 2,6 milijarde dolarjev. Za zdravila, s katerimi zdravimo redke bolezni, se je tudi v stroki uveljavilo poimenovanje »zdravila sirote«. Več v oddaji Ultrazvok. Med drugim smo preverili tudi, ali so nova in učinkovita zdravila dostopna tudi bolnikom pri nas. V pogovoru so sodelovali asist. mag. Mojca Žerjav Tanšek, doc. dr. Luca Lovrečić in prof. dr. Peter Černelč. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto:Stereotyp-0815/ Flickr, cc
Trenutno poznamo med šest in sedem tisoč redkih bolezni. Nekatere so tako redke, da lahko število obolelih preštejemo na prste ene roke in širša javnost za njih še ni slišala. Druge pa so pogostejše; na primer hemofilija, nekatere vrste levkemij in limfomov, pa tudi cistična fibroza, s katero se v Sloveniji vsako leto rodijo trije ali štirje otroci. Zdravljenje redkih bolezni je zahtevno in kompleksno. V Združenih državah so izračunali, da lahko razvoj novega zdravila traja tudi do 15 let in stane 2,6 milijarde dolarjev. Za zdravila, s katerimi zdravimo redke bolezni, se je tudi v stroki uveljavilo poimenovanje »zdravila sirote«. Več v oddaji Ultrazvok. Med drugim smo preverili tudi, ali so nova in učinkovita zdravila dostopna tudi bolnikom pri nas. V pogovoru so sodelovali asist. mag. Mojca Žerjav Tanšek, doc. dr. Luca Lovrečić in prof. dr. Peter Černelč. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto:Stereotyp-0815/ Flickr, cc
V projektu »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje« je sodelovalo več kot 250 slovenskih zobozdravnikov, ki so pregledali skoraj 2.000 pacientov. Njihov cilj je bil odkriti zgodnje rakave spremembe v ustni votlini in ljudi ozavestiti o tej hudi bolezni. V Sloveniji je namreč rak ustne votline po pogostosti kar na osmem mestu. Po zadnjih podatkih Slovenskega registra raka odkrijejo zdravniki vsako leto več kot 300 novih primerov raka ustne votline in žrela. V okviru projekta so zdravniki zgodnje maligne spremembe v ustih odkrili in uspešno kirurško odstranili štirim pacientom. Več o projektu »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje« in o pomembnosti zgodnjega odkrivanja pa zobozdravnica Diana Terlević Dabić in kirurg doc. dr. Andrej Kansky. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Herry Lawford/ Flickr, cc
Leta 1999 smo v Sloveniji podvojili količino joda v kuhinjski soli. Pri ljudeh je bilo namreč vedno več golšavosti, ki je posledica pomanjkanja joda v žlezi ščitnici. Od takrat dalje zdravniki skrbno spremljajo, kako bolj jodirana kuhinjska sol vpliva na naše zdravje – še posebej na žlezo ščitnico. Zadnje podatke bo v oddaji Ultrazvok predstavila doc. dr. Katja Zaletel z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Aayesha siddiqui/ Flickr, cc
Nespečnost, nočne more, prebujanje in zaspanost so stranski učinki zdravil, ki povzročajo motnje spanja. Posledično se že tako krhko bolnikovo zdravstveno stanje poslabša, spremeni se potek bolezni in bolnikovo počutje. Zato smo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Laboratorija za motnje spanja UKC Ljubljana, vprašali: Katera zdravila najbolj motijo spanje? Kdaj se moramo posvetovati z zdravnikom in kaj mu moramo povedati? Kaj lahko sami storimo za miren spanec? Pa tudi … Kako na spanje vplivajo pripravki iz konoplje in poživila? Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: JustCallMe_Bethy_/Flickr
Stres in tesnoba, astma, kronične bolečine, visok krvni tlak – zdravstvene tegobe, ki jih bomo v oddaji Ultrazvok poskusili obvladati s tehniko, ki jo strokovnjaki imenujejo »biofeedback«. Naše telo se na psihične in fizične dražljaje pogosto odzove z zelo burno reakcijo. Takrat naraste srčni utrip, poveča se frekvenca dihanja, zviša se telesna temperatura. Biofeedback nam pomaga, da se odziv telesa umiri in da se vzpostavi psiho-fizično ravnovesje. Vedno bolj pogosto se zato biofeedback uporablja kot tehnika sproščanja. Več pa psihologinja Nika Pušenjak, ki je specialistični študij uporabne psihofiziologije opravila na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dru/ Flickr,cc
»Kdaj bo odobrena prva genska terapija za zdravljenje katerega od rakavih obolenj?« smo vprašali dr. Srdjana Novakovića z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Že več kot 20 let namreč raziskovalci razvijajo in preizkušajo različne postopke, s katerimi bi lahko nadomestili, spremenili ali utišali delovanje genov, ki povzročajo raka. Po besedah dr. Novakovića morajo raziskovalci odgovoriti še na mnogo izzivov. Preteklo bo tudi še več let, preden bodo zaključene klinične študije na bolnikih. Raziskave pa obetajo, saj se že kaže, na katerih področjih bo gensko zdravljenje raka možno najprej. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Stefano/ Flickr, cc
Slovenski zdravniki so razvili nov način zdravljenja srčnega popuščanja z matičnimi celicami. Metoda se je izkazala za zelo učinkovito in je deležna velike pozornosti tako doma kot v tujini. »Dokazali smo, da zdravljenje srčnega popuščanja z matičnimi celicami izboljša delovanje bolnikovega srca, poveča njegovo telesno zmogljivost in mu podaljša življenje,« potrdi rezultate študije prof. dr. Bojan Vrtôvec z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Srčno popuščanje je že zdaj pri starejših od 65 let glavni vzrok za sprejem v bolnišnico. Opozorila strokovnjakov, da se število bolnikov iz leta v leto povečuje, pa so zaskrbljujoča. Tudi o tem prof. dr. Bojan Vrtôvec v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Le vent le cri/ Flickr, cc
Veliko zanimanje za oddajo, v kateri smo opozorili na vpliv vitamina D na spolne hormone, nas je spodbudilo, da smo pod drobnogled vzeli še druge novosti o njegovem delovanju. Do zdaj smo vitamin D največkrat omenjali v povezavi z nastajanjem kosti. Nove raziskave pa zdaj nakazujejo verjetnost, da vitamin D krepi imunski sistem, da varuje pred sladkorno boleznijo, rakom in srčno-žilnimi obolenji. Študije se dotikajo še demence, shizofrenije in multiple skleroze. Razkrile pa so tudi, da veliko ljudem vitamina D primanjkuje. Podrobnosti v oddaji Ultrazvok s prof. dr. Marijo Pfeifer. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Narrow/ Flickr, cc
Doktor Rajko Kandare je v Celju specialist anesteziolog. V pogovoru z njim smo poiskali odgovore na vprašanja o splošni anesteziji. Izvedeli smo, kdaj je potrebna splošna anestezija, kako poteka in kako globoka je lahko. Nismo se izognili vprašanju o možnih zapletih in morebitnih škodljivih učinkih splošne anestezije. In kako poteka zbujanje? Vse to v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: ThirteenOfClubs/ Flickr, cc
V oddaji Ultrazvok bomo tokrat spregovorili o vzrokih, simptomih in zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov. To je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah, ki se kaže z znaki čezmernega delovanja moških spolnih hormonov, nerednimi menstruacijami, pogostimi presnovnimi zapleti in neplodnostjo. Vedno več podatkov pritrjuje, da je bolezen povezana s pomanjkanjem vitamina D. Tudi to bo pojasnila ena vodilnih raziskovalk tega področja na svetu prof. dr. Barbara Obermayer-Pietsch z Medicinske fakultete v Gradcu. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa sindrom policističnih jajčnikov preučuje in zdravi prof. dr. Marija Pfeifer. Z obema je govoril Iztok Konc. Foto: Leslie/ Flickr, cc
»Število bakterij v telesu je vsaj desetkrat večje od števila vseh celic našega organizma,« je slikovit prof. dr. Rok Orel. Znani gastroenterolog preučuje mikroorganizme, ki naseljujejo črevesje – tako imenovano črevesno floro oziroma mikrobioto. Študije zadnjih let vedno bolj razkrivajo njen pomen za zdravje in vlogo, ki jo ima ob razvoju številnih obolenj. Raziskovalci zato razmišljajo o tem, kako lahko z vplivanjem na bakterije v črevesju posežemo v bolezenski proces. V tej smeri pa preučujejo delovanje probiotikov. Več pa dr. Orel v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: I believe I can fry/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov