Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uživanje trans maščob je škodljivo kot kajenje.
Prehrambeni industriji je treba ves čas gledati pod prste in preverjati kakovost izdelkov na trgovskih policah. Danski strokovnjak prof. dr. Steen Stender je tako med letoma 2012 in 2014 preverjal količino trans maščob v pakiranih živilih v različnih državah – med njimi tudi v Sloveniji. Med izdelki, ki so pri nas vsebovali preveč trans maščob, je bilo največ uvoženih živil, proizvedenih z zastarelimi postopki in poceni surovinami.
Trans maščob telo ne potrebuje in imajo le škodljive učinke. Dvigujejo raven slabega holesterola, mašijo žile in povzročajo nevarna srčno-žilna obolenja.
Svetovna zdravstvena organizacija je na osnovi znanstvenih dokazov sprejela priporočilo, da je treba vnos trans maščob zmanjšati na minimum. Prva država, ki je z zakonom že leta 2003 omejila vsebnost trans maščob v živilih, je bila Danska. Tam živilo ne sme vsebovati več kot 2 g trans maščob na 100 g. Prof. dr. Steen Stender z Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu:“Bistveno vprašanje je, kako je zakon vplival na pogostost srčnih obolenj na Danskem. Pravzaprav gre le za to, ali lahko s prepovedjo trans maščob zmanjšamo število srčnih infarktov med prebivalci.” Rezultati kažejo, da zakonodaja izpolnjuje namen, zaradi katerega je bila sprejeta – to pa je upad prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca. Danska ima tako pri zniževanju srčno-žilnih bolezni evropski in svetovni rekord! V zadnjih petih letih se je namreč stopnja srčno-žilnih obolenj med Dankami zmanjšala za kar 9 in med Danci za 8 odstotkov na leto.
Če dnevno zaužijemo 5 g trans maščob ali več, ima to podoben prispevek k razvoju srčno-žilnih obolenj, kot če bi vsak dan pokadili od 5 do 10 cigaret.
Nekateri proizvajalci na Balkanu so med letoma 2012 in 2014 količino trans maščob v svojih izdelkih celo povečali. Spet drugi jih ohranjajo na enaki ravni tudi še letos. Le nekaj proizvajalcev pa je v tem času trans maščobe popolnoma odstranilo iz svojih izdelkov.
Podrobneje o škodljivih trans maščobah v oddaji Ultrazvok dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje, doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in prof. dr. Steen Stender iz Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Uživanje trans maščob je škodljivo kot kajenje.
Prehrambeni industriji je treba ves čas gledati pod prste in preverjati kakovost izdelkov na trgovskih policah. Danski strokovnjak prof. dr. Steen Stender je tako med letoma 2012 in 2014 preverjal količino trans maščob v pakiranih živilih v različnih državah – med njimi tudi v Sloveniji. Med izdelki, ki so pri nas vsebovali preveč trans maščob, je bilo največ uvoženih živil, proizvedenih z zastarelimi postopki in poceni surovinami.
Trans maščob telo ne potrebuje in imajo le škodljive učinke. Dvigujejo raven slabega holesterola, mašijo žile in povzročajo nevarna srčno-žilna obolenja.
Svetovna zdravstvena organizacija je na osnovi znanstvenih dokazov sprejela priporočilo, da je treba vnos trans maščob zmanjšati na minimum. Prva država, ki je z zakonom že leta 2003 omejila vsebnost trans maščob v živilih, je bila Danska. Tam živilo ne sme vsebovati več kot 2 g trans maščob na 100 g. Prof. dr. Steen Stender z Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu:“Bistveno vprašanje je, kako je zakon vplival na pogostost srčnih obolenj na Danskem. Pravzaprav gre le za to, ali lahko s prepovedjo trans maščob zmanjšamo število srčnih infarktov med prebivalci.” Rezultati kažejo, da zakonodaja izpolnjuje namen, zaradi katerega je bila sprejeta – to pa je upad prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca. Danska ima tako pri zniževanju srčno-žilnih bolezni evropski in svetovni rekord! V zadnjih petih letih se je namreč stopnja srčno-žilnih obolenj med Dankami zmanjšala za kar 9 in med Danci za 8 odstotkov na leto.
Če dnevno zaužijemo 5 g trans maščob ali več, ima to podoben prispevek k razvoju srčno-žilnih obolenj, kot če bi vsak dan pokadili od 5 do 10 cigaret.
Nekateri proizvajalci na Balkanu so med letoma 2012 in 2014 količino trans maščob v svojih izdelkih celo povečali. Spet drugi jih ohranjajo na enaki ravni tudi še letos. Le nekaj proizvajalcev pa je v tem času trans maščobe popolnoma odstranilo iz svojih izdelkov.
Podrobneje o škodljivih trans maščobah v oddaji Ultrazvok dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje, doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in prof. dr. Steen Stender iz Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi
Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino
Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
Neveljaven email naslov