Uživanje trans maščob je škodljivo kot kajenje.

Prehrambeni industriji je treba ves čas gledati pod prste in preverjati kakovost izdelkov na trgovskih policah. Danski strokovnjak prof. dr. Steen Stender je tako med letoma 2012 in 2014 preverjal količino trans maščob v pakiranih živilih v različnih državah – med njimi tudi v Sloveniji. Med izdelki, ki so pri nas vsebovali preveč trans maščob, je bilo največ uvoženih živil, proizvedenih z zastarelimi postopki in poceni surovinami.

Trans maščob telo ne potrebuje in imajo le škodljive učinke. Dvigujejo raven slabega holesterola, mašijo žile in povzročajo nevarna srčno-žilna obolenja.

Svetovna zdravstvena organizacija je na osnovi znanstvenih dokazov sprejela priporočilo, da je treba vnos trans maščob zmanjšati na minimum. Prva država, ki je z zakonom že leta 2003 omejila vsebnost trans maščob v živilih, je bila Danska. Tam živilo ne sme vsebovati več kot 2 g trans maščob na 100 g. Prof. dr. Steen Stender z Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu:“Bistveno vprašanje je, kako je zakon vplival na pogostost srčnih obolenj na Danskem. Pravzaprav gre le za to, ali lahko s prepovedjo trans maščob zmanjšamo število srčnih infarktov med prebivalci.” Rezultati kažejo, da zakonodaja izpolnjuje namen, zaradi katerega je bila sprejeta – to pa je upad prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca. Danska ima tako pri zniževanju srčno-žilnih bolezni evropski in svetovni rekord! V zadnjih petih letih se je namreč stopnja srčno-žilnih obolenj med Dankami zmanjšala za kar 9 in med Danci za 8 odstotkov na leto.

Če dnevno zaužijemo 5 g trans maščob ali več, ima to podoben prispevek k razvoju srčno-žilnih obolenj, kot če bi vsak dan pokadili od 5 do 10 cigaret.

Nekateri proizvajalci na Balkanu so med letoma 2012 in 2014 količino trans maščob v svojih izdelkih celo povečali. Spet drugi jih ohranjajo na enaki ravni tudi še letos. Le nekaj proizvajalcev pa je v tem času trans maščobe popolnoma odstranilo iz svojih izdelkov.

Podrobneje o škodljivih trans maščobah v oddaji Ultrazvok dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje, doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in prof. dr. Steen Stender iz Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu.