Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov? Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke.
Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Najpogostejše so kostno-mišične težave.
Ljudje se po petdesetem letu starosti pogosteje kot prej srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami. »Takrat se začnejo zdravje in kronične bolezni slabšati,« pravi specialistka socialne medicine in javnega zdravja Tatjana Kofol Bric. Podatki iz študij ji pritrjujejo. Pogosta znanilca zdravstvenih težav sta visok krvni tlak in zvišana koncentracija sladkorja ter holesterola v krvi.
Zdravstvene težave po petdesetem letu starosti so velikokrat posledica nezdravega življenjskega sloga; predvsem kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti. SVIT, DORA in ZORA so brezplačni preventivni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, raka dojk in raka na materničnem vratu.
Raziskave kažejo, da 40 odstotkov k izboljšanju in ohranjanju zdravja prispeva napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost, ki obsega tudi lastno skrb za zdravje in s tem povezan zdrav življenjski slog.
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov? Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke.
Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Najpogostejše so kostno-mišične težave.
Ljudje se po petdesetem letu starosti pogosteje kot prej srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami. »Takrat se začnejo zdravje in kronične bolezni slabšati,« pravi specialistka socialne medicine in javnega zdravja Tatjana Kofol Bric. Podatki iz študij ji pritrjujejo. Pogosta znanilca zdravstvenih težav sta visok krvni tlak in zvišana koncentracija sladkorja ter holesterola v krvi.
Zdravstvene težave po petdesetem letu starosti so velikokrat posledica nezdravega življenjskega sloga; predvsem kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti. SVIT, DORA in ZORA so brezplačni preventivni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, raka dojk in raka na materničnem vratu.
Raziskave kažejo, da 40 odstotkov k izboljšanju in ohranjanju zdravja prispeva napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost, ki obsega tudi lastno skrb za zdravje in s tem povezan zdrav življenjski slog.
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov