Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Robotska operacija raka debelega črevesa in danke
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.
Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.
Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.
Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Robotska operacija raka debelega črevesa in danke
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.
Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.
Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.
Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov