Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posttravmatska stresna motnja kot odziv na zelo hude dogodke
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. V obliki »flash backov« jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke.
Skrbeti nas mora zlasti podatek, da se neprepoznana in nezdravljena posttravmatska stresna motnja pogosto prelevi v tesnobnost, depresijo, odvisnost od alkohola in druge psihosomatske težave. (psiholog in psihoterapevt prof. dr. Robert Masten)
Posilstvo, ugrabitev, mučenje, vojne grozote, smrt, prometna nesreča, naravne katastrofe. To so dogodki, ki lahko vodijo k posttravmatski stresni motnji in grobo posežejo v življenjski tok posameznikov.
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo sploh preprečimo? Ali poznamo zaščitne dejavnike?
Ljudje se na travmatične dogodke odzovemo zelo različno. Pri nekaterih se posttravmatska stresna motnja sploh ne razvije, pri drugih po začetnih simptomih izzveni sama od sebe. Problem pa je za tiste, pri katerih kar vztraja in vztraja. Žal za posttravmatsko stresno motnjo ne velja, da čas celi vse rane. Najbolj boleče lahko ostanejo. Kronične posttravmatske stresne motnje, ne moremo premagati sami. Poiskati moramo ustrezno strokovno pomoč. Kot najbolj učinkovita oblika psihoterapije za obvladovanje posledic posttravmatske stresne motnje se je izkazala kognitivo-vedenjska terapija.
911 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Posttravmatska stresna motnja kot odziv na zelo hude dogodke
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. V obliki »flash backov« jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke.
Skrbeti nas mora zlasti podatek, da se neprepoznana in nezdravljena posttravmatska stresna motnja pogosto prelevi v tesnobnost, depresijo, odvisnost od alkohola in druge psihosomatske težave. (psiholog in psihoterapevt prof. dr. Robert Masten)
Posilstvo, ugrabitev, mučenje, vojne grozote, smrt, prometna nesreča, naravne katastrofe. To so dogodki, ki lahko vodijo k posttravmatski stresni motnji in grobo posežejo v življenjski tok posameznikov.
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo sploh preprečimo? Ali poznamo zaščitne dejavnike?
Ljudje se na travmatične dogodke odzovemo zelo različno. Pri nekaterih se posttravmatska stresna motnja sploh ne razvije, pri drugih po začetnih simptomih izzveni sama od sebe. Problem pa je za tiste, pri katerih kar vztraja in vztraja. Žal za posttravmatsko stresno motnjo ne velja, da čas celi vse rane. Najbolj boleče lahko ostanejo. Kronične posttravmatske stresne motnje, ne moremo premagati sami. Poiskati moramo ustrezno strokovno pomoč. Kot najbolj učinkovita oblika psihoterapije za obvladovanje posledic posttravmatske stresne motnje se je izkazala kognitivo-vedenjska terapija.
V projektu »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje« je sodelovalo več kot 250 slovenskih zobozdravnikov, ki so pregledali skoraj 2.000 pacientov. Njihov cilj je bil odkriti zgodnje rakave spremembe v ustni votlini in ljudi ozavestiti o tej hudi bolezni. V Sloveniji je namreč rak ustne votline po pogostosti kar na osmem mestu. Po zadnjih podatkih Slovenskega registra raka odkrijejo zdravniki vsako leto več kot 300 novih primerov raka ustne votline in žrela. V okviru projekta so zdravniki zgodnje maligne spremembe v ustih odkrili in uspešno kirurško odstranili štirim pacientom. Več o projektu »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje« in o pomembnosti zgodnjega odkrivanja pa zobozdravnica Diana Terlević Dabić in kirurg doc. dr. Andrej Kansky. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Herry Lawford/ Flickr, cc
Leta 1999 smo v Sloveniji podvojili količino joda v kuhinjski soli. Pri ljudeh je bilo namreč vedno več golšavosti, ki je posledica pomanjkanja joda v žlezi ščitnici. Od takrat dalje zdravniki skrbno spremljajo, kako bolj jodirana kuhinjska sol vpliva na naše zdravje – še posebej na žlezo ščitnico. Zadnje podatke bo v oddaji Ultrazvok predstavila doc. dr. Katja Zaletel z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Aayesha siddiqui/ Flickr, cc
Nespečnost, nočne more, prebujanje in zaspanost so stranski učinki zdravil, ki povzročajo motnje spanja. Posledično se že tako krhko bolnikovo zdravstveno stanje poslabša, spremeni se potek bolezni in bolnikovo počutje. Zato smo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Laboratorija za motnje spanja UKC Ljubljana, vprašali: Katera zdravila najbolj motijo spanje? Kdaj se moramo posvetovati z zdravnikom in kaj mu moramo povedati? Kaj lahko sami storimo za miren spanec? Pa tudi … Kako na spanje vplivajo pripravki iz konoplje in poživila? Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: JustCallMe_Bethy_/Flickr
Stres in tesnoba, astma, kronične bolečine, visok krvni tlak – zdravstvene tegobe, ki jih bomo v oddaji Ultrazvok poskusili obvladati s tehniko, ki jo strokovnjaki imenujejo »biofeedback«. Naše telo se na psihične in fizične dražljaje pogosto odzove z zelo burno reakcijo. Takrat naraste srčni utrip, poveča se frekvenca dihanja, zviša se telesna temperatura. Biofeedback nam pomaga, da se odziv telesa umiri in da se vzpostavi psiho-fizično ravnovesje. Vedno bolj pogosto se zato biofeedback uporablja kot tehnika sproščanja. Več pa psihologinja Nika Pušenjak, ki je specialistični študij uporabne psihofiziologije opravila na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dru/ Flickr,cc
»Kdaj bo odobrena prva genska terapija za zdravljenje katerega od rakavih obolenj?« smo vprašali dr. Srdjana Novakovića z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Že več kot 20 let namreč raziskovalci razvijajo in preizkušajo različne postopke, s katerimi bi lahko nadomestili, spremenili ali utišali delovanje genov, ki povzročajo raka. Po besedah dr. Novakovića morajo raziskovalci odgovoriti še na mnogo izzivov. Preteklo bo tudi še več let, preden bodo zaključene klinične študije na bolnikih. Raziskave pa obetajo, saj se že kaže, na katerih področjih bo gensko zdravljenje raka možno najprej. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Stefano/ Flickr, cc
Slovenski zdravniki so razvili nov način zdravljenja srčnega popuščanja z matičnimi celicami. Metoda se je izkazala za zelo učinkovito in je deležna velike pozornosti tako doma kot v tujini. »Dokazali smo, da zdravljenje srčnega popuščanja z matičnimi celicami izboljša delovanje bolnikovega srca, poveča njegovo telesno zmogljivost in mu podaljša življenje,« potrdi rezultate študije prof. dr. Bojan Vrtôvec z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Srčno popuščanje je že zdaj pri starejših od 65 let glavni vzrok za sprejem v bolnišnico. Opozorila strokovnjakov, da se število bolnikov iz leta v leto povečuje, pa so zaskrbljujoča. Tudi o tem prof. dr. Bojan Vrtôvec v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Le vent le cri/ Flickr, cc
Veliko zanimanje za oddajo, v kateri smo opozorili na vpliv vitamina D na spolne hormone, nas je spodbudilo, da smo pod drobnogled vzeli še druge novosti o njegovem delovanju. Do zdaj smo vitamin D največkrat omenjali v povezavi z nastajanjem kosti. Nove raziskave pa zdaj nakazujejo verjetnost, da vitamin D krepi imunski sistem, da varuje pred sladkorno boleznijo, rakom in srčno-žilnimi obolenji. Študije se dotikajo še demence, shizofrenije in multiple skleroze. Razkrile pa so tudi, da veliko ljudem vitamina D primanjkuje. Podrobnosti v oddaji Ultrazvok s prof. dr. Marijo Pfeifer. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Narrow/ Flickr, cc
Doktor Rajko Kandare je v Celju specialist anesteziolog. V pogovoru z njim smo poiskali odgovore na vprašanja o splošni anesteziji. Izvedeli smo, kdaj je potrebna splošna anestezija, kako poteka in kako globoka je lahko. Nismo se izognili vprašanju o možnih zapletih in morebitnih škodljivih učinkih splošne anestezije. In kako poteka zbujanje? Vse to v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: ThirteenOfClubs/ Flickr, cc
V oddaji Ultrazvok bomo tokrat spregovorili o vzrokih, simptomih in zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov. To je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah, ki se kaže z znaki čezmernega delovanja moških spolnih hormonov, nerednimi menstruacijami, pogostimi presnovnimi zapleti in neplodnostjo. Vedno več podatkov pritrjuje, da je bolezen povezana s pomanjkanjem vitamina D. Tudi to bo pojasnila ena vodilnih raziskovalk tega področja na svetu prof. dr. Barbara Obermayer-Pietsch z Medicinske fakultete v Gradcu. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa sindrom policističnih jajčnikov preučuje in zdravi prof. dr. Marija Pfeifer. Z obema je govoril Iztok Konc. Foto: Leslie/ Flickr, cc
»Število bakterij v telesu je vsaj desetkrat večje od števila vseh celic našega organizma,« je slikovit prof. dr. Rok Orel. Znani gastroenterolog preučuje mikroorganizme, ki naseljujejo črevesje – tako imenovano črevesno floro oziroma mikrobioto. Študije zadnjih let vedno bolj razkrivajo njen pomen za zdravje in vlogo, ki jo ima ob razvoju številnih obolenj. Raziskovalci zato razmišljajo o tem, kako lahko z vplivanjem na bakterije v črevesju posežemo v bolezenski proces. V tej smeri pa preučujejo delovanje probiotikov. Več pa dr. Orel v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: I believe I can fry/ Flickr, cc
Simon Petrovčič je večkrat v skrbeh, ker ne ve, kako bo potekal njegov dan. Pestijo ga hude bolečine v hrbtenici, kosteh in sklepih. Ne omilijo jih tudi najmočnejša protibolečinska zdravila. Vzrok tiči v redki in težki bolezni. Marfanov sindrom je neozdravljiva dedna bolezen vezivnega tkiva. Prizadene lahko oči, pljuča, kožo, živčevje, žile in srce. Bolniki z Marfanovim sindromom želijo, da bi se o njihovi bolezni govorilo in vedelo več. Prav zato bo Simon Petrovčič v oddaji Ultrazvok spregovoril o življenju z Marfanovim sindromom, Iztok Konc pa se je pogovarjal tudi z zdravnico prim. dr. Vojko Gorjup.
Skupina raziskovalcev, ki jo vodi prof. dr. Borut Štrukelj, razvija biološko zdravilo za zdravljenje dveh težkih črevesnih obolenj – Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa. Preseneča, da bo novo zdravilo izkoristilo moč probiotikov, torej nekaterih bakterij, ki so del naše črevesne flore. Dr. Štrukelj pravi, da bo imelo zdravilo manj stranskih učinkov in upa, da bo uspešno prestalo še vse nadaljnje raziskave in klinične študije. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Vneta stena debelega črevesa pri Crohnovi bolezni/ Wikimedia Commons/ Nephron, cc
V pričakovanju obvestil o začetku sezone prehladnih obolenj in gripe so nas letos presenetila opozorila zdravnikov o večjem številu obolelih za atipičnimi pljučnicami. In glede na poročila iz zdravstvenih domov in bolnišnic se stanje še ni umirilo. Ker so znaki in simptomi atipičnih pljučnic velikokrat neznačilni in prikriti – na bolezen lahko kaže tudi samo dolgotrajen suh kašelj – obstaja nevarnost, da se zdravljenja lotimo šele, ko je pljučnica zajela že velik del pljuč. V izogib temu bo gostja oddaje Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. O nevarnostih atipičnih pljučnic se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Yale Rosen/ Flickr, cc
»Zdravljenje hepatitisa C je eno najuspešnejših, če že ne kar najbolj uspešno protivirusno zdravljenje v zgodovini medicine,« sporoča dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Z novimi zdravili je namreč hepatitis C povsem ozdravljiv. Strokovnjaki ocenjujejo, da je z virusom hepatitisa C pri nas okuženih kar do 20.000 prebivalcev. Ustrezne zdravniške obravnave je deležen le vsak sedmi, saj velika večina za svojo okužbo sploh ne ve. »Tudi našim bolnikom so na voljo najnovejša zdravila,« je Iztoku Koncu zagotovila doktorica Matičič, ki je o uspešnem zdravljenju hepatitisa C spregovorila za tokratno oddajo Ultrazvok. Foto: Jo Naylor/ Flickr, cc
Bolniki s pljučnim rakom se soočajo z dvojnim bremenom. Zboleli so za težkó ozdravljivo boleznijo, preveva pa jih tudi občutek krivde, da so zaradi kajenja sami odgovorni zanjo. Prisoten je strah pred smrtjo in minljivostjo ter strah pred bolečino in trpljenjem. Tako je ugotovitve strokovnjakov strnila klinična psihologinja dr. Anja Simonič, sogovornica v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je na Kliniki Golnik z njo pogovarjal o stiskah, s katerimi se spoprijemajo bolniki s pljučnim rakom. Foto: starlights_/ Flickr, cc
Pregled urina razkrije, kako zdrave so naše ledvice. Če izvid pokaže povečano število eritrocitov in beljakovin, gre lahko za kronično ledvično bolezen, ki v nekaterih primerih pripelje do odpovedi ledvic. Pomembno je, da kronično ledvično bolezen zdravimo zgodaj. Ker pa običajno poteka brez bolečin in drugih opaznih bolezenskih znakov, jo največkrat odkrijemo po naključju ali ko je že v napredovali fazi. Zdravnik Andrej Drozg iz Splošne bolnišnice Celje bo v oddaji Ultrazvok zato govoril tudi o prepoznavanju in zgodnjem odkrivanju kronične ledvične bolezni. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jim Forest/ Flickr, cc
»Normalno lahko živim. Sprijaznil sem se. V bistvu lahko delam vse, razen bicikla še nisem poskusil vozit. Lahko pa normalno hodim, grem ven. Vse,« optimistično pripoveduje gospod Štefan, čeprav je njegovo življenje že 5 let odvisno od kisika iz jeklenke, na katero je priključen 24 ur na dan. Trajno zdravljenje s kisikom na domu zdravniki uvedejo ob napredovali kronični obstruktivni pljučni bolezni. KOPB je težko obolenje pljuč. Z zdravili bolezni ne pozdravimo, ampak le upočasnimo njeno napredovanje.V oddaji Ultrazvok bo 53 letni Ljubljančan Štefan spregovoril o svojem življenju z boleznijo, Iztok Konc pa se je o KOPB pogovarjal tudi z njegovo zdravnico Sabino Škrgat s Klinike Golnik. Foto: Quinn Dombrowski/ Flickr, cc
Sladkorne bolezni ne smemo podcenjevati. Nedolžno, vendar nadležno ščemenje in mravljinčenje v nožnih prstih se po stopalih širi navzgor v gležnje in goleni. Pridruži se pekoča bolečina, ki je lahko zmerna ali huda. Hujša je ponoči, zato krati spanec. Kljub temu pa veliko bolnikov s sladkorno boleznijo o bolečini nikoli ne spregovori z zdravnikom. Diabetična nevropatska bolečina je zato pogosto spregledana in neprepoznana. Iztok Konc se je o njej na endokrinološkem kongresu v Mariboru pogovarjal s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in asist. mag. Alešem Pražnikarjem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: Shawn Hayes/ Flickr, cc
Med nami je veliko ljudi, ki ima težave z žlezo ščitnico. Strokovnjaki ocenjujejo, da se z njimi spopada več kot 200.000 prebivalcev Slovenije. Za zdravo delovanje žleze je zelo pomemben jod, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. V telo ga vnesemo s hrano; natančneje – s kuhinjsko soljo, ki je v Sloveniji in tudi številnih drugih državah jodirana. Vendar … če so pred leti zdravniki opozarjali predvsem na bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje joda – izpostavljena je bila golšavost – pa se zdaj vedno pogosteje srečujejo z boleznimi, ki jih povzroča prevelika količina joda v organizmu. In kje tiči vzrok za to, če zdravniki poudarjajo, da ne gre za prekomerno uporabo jodirane soli? Odgovarja doc. dr. Simona Gaberšček z Oddelka za nuklearno medicino UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dubravko Sorić/ Flickr, cc
Oktobra si pripnemo rožnato pentljo, ki je simbol boja proti raku dojk. Ta je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo kar okoli 1300 na novo obolelih. Z dr. Simono Borštnar z Onkološkega inštituta smo se pogovarjali o zdravljenju najtežje oblike raka dojk – o metastatskem oziroma razsejanem raku. O njem govorimo takrat, kadar se rakave celice iz dojke zasejejo še drugam po telesu. Z novimi zdravili lahko napredovanje bolezni zavremo in podaljšamo preživetje bolnic. Pridružite se nam v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Neveljaven email naslov