Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalci vse bližje vzroku obolenja.
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja.
Dr. Djordje Miljković s sodelavci na beograjski univerzi razvija zelo obetavne eksperimentalne modele:» Največji del raziskav pravzaprav opravimo na živalskem modelu. Tam je povsem jasno, kaj je vzrok za nastanek multiple skleroze, saj smo jo mi sprožili. Zanimivo je, da v živalskem svetu podobne bolezni ne poznamo.« Sklepamo lahko torej,da multipla skleroza obstaja le pri ljudeh, kar še dodatno otežuje raziskave o njenem nastanku.
Ko pacient pride k zdravniku z znaki in simptomi multiple skleroze, je od samega začetka bolezni preteklo že kar nekaj časa; pri nekaterih bolnikih že tudi več let. Tudi zaradi tega je težko določiti, kaj jo je dejansko povzročilo. (dr. Miljković)
In kaj je o nastanku multiple skleroze odkrila skupina dr. Miljkovića? » Uspelo nam je, in na to smo najbolj ponosni, da smo prepoznali eno od molekul, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri razvoju multiple skleroze. Gre za enega od signalnih celičnih proteinov oziroma kimokinov – natančneje za CXCL12 – za katerega smo z našim modelom dokazali, da ima zelo pomembno varovalno vlogo,« pojasnjuje dr. Miljković. Raziskave pa so tudi že razkrile, katere molekule zavirajo delovanje kimokina CXCL12 in s tem ovirajo njegovo varovalno vlogo, ki jo ima pri nastanku multiple skleroze.
Eksperimentalni model, ki ga uporablja skupina dr. Miljkovića, pa je na podganah razkril še terapevtski potencial etil piruvata – spojine z izrazitim protivnetnim učinkom.
Asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani s kolegi sodeluje predvsem pri kliničnih študijah. Z njimi med drugim preverjajo učinkovitost nekaterih zdravil in postopkov, ki blažijo simptome multiple skleroze, zavirajo njeno napredovanje in preprečujejo poslabšanje.
V zadnjih letih je zdravnikom na voljo široka paleta zdravil, s katerimi lahko upočasnijo multiplo sklerozo. Še posebej učinkovito lahko zavrejo vnetni proces – tudi z novimi biološkimi zdravili v obliki infuzij. (asist. mag. Horvat Ledinek)
Po ocenah mag. Horvat Ledinek živi v Sloveniji z multiplo sklerozo do 3.000 ljudi. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.
Prevode bere Matej Rus.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Raziskovalci vse bližje vzroku obolenja.
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja.
Dr. Djordje Miljković s sodelavci na beograjski univerzi razvija zelo obetavne eksperimentalne modele:» Največji del raziskav pravzaprav opravimo na živalskem modelu. Tam je povsem jasno, kaj je vzrok za nastanek multiple skleroze, saj smo jo mi sprožili. Zanimivo je, da v živalskem svetu podobne bolezni ne poznamo.« Sklepamo lahko torej,da multipla skleroza obstaja le pri ljudeh, kar še dodatno otežuje raziskave o njenem nastanku.
Ko pacient pride k zdravniku z znaki in simptomi multiple skleroze, je od samega začetka bolezni preteklo že kar nekaj časa; pri nekaterih bolnikih že tudi več let. Tudi zaradi tega je težko določiti, kaj jo je dejansko povzročilo. (dr. Miljković)
In kaj je o nastanku multiple skleroze odkrila skupina dr. Miljkovića? » Uspelo nam je, in na to smo najbolj ponosni, da smo prepoznali eno od molekul, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri razvoju multiple skleroze. Gre za enega od signalnih celičnih proteinov oziroma kimokinov – natančneje za CXCL12 – za katerega smo z našim modelom dokazali, da ima zelo pomembno varovalno vlogo,« pojasnjuje dr. Miljković. Raziskave pa so tudi že razkrile, katere molekule zavirajo delovanje kimokina CXCL12 in s tem ovirajo njegovo varovalno vlogo, ki jo ima pri nastanku multiple skleroze.
Eksperimentalni model, ki ga uporablja skupina dr. Miljkovića, pa je na podganah razkril še terapevtski potencial etil piruvata – spojine z izrazitim protivnetnim učinkom.
Asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani s kolegi sodeluje predvsem pri kliničnih študijah. Z njimi med drugim preverjajo učinkovitost nekaterih zdravil in postopkov, ki blažijo simptome multiple skleroze, zavirajo njeno napredovanje in preprečujejo poslabšanje.
V zadnjih letih je zdravnikom na voljo široka paleta zdravil, s katerimi lahko upočasnijo multiplo sklerozo. Še posebej učinkovito lahko zavrejo vnetni proces – tudi z novimi biološkimi zdravili v obliki infuzij. (asist. mag. Horvat Ledinek)
Po ocenah mag. Horvat Ledinek živi v Sloveniji z multiplo sklerozo do 3.000 ljudi. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.
Prevode bere Matej Rus.
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Neveljaven email naslov