Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati primerjalne študije o razvoju nedonošenih in donošenih otrok
Nosečnost običajno traja 40 tednov. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prezgodnji porod tisti pred 37. tednom nosečnosti – to je torej najmanj tri ali več tednov pred pričakovanim dnevom poroda. Po besedah dr. Lilijane Kornhauser Cerar je rojstvo nedonošenčka dogodek, ki je večinoma nepričakovan.
Letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je deklica Erin. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol.
Dr. Tatjana Robič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je raziskala, kako prezgodnje rojstvo vpliva na njihov kasnejši telesni in duševni razvoj. Pregledala in primerjala je podatke o telesnih značilnostih in boleznih nedonošenih in donošenih otrok rojenih leta 1987. Raziskavo je začel že doktor Janez Babnik, ki je otroke pregledal ob njihovem rojstvu in ko so bili stari 3 ter 11 let. Dr. Robič pa je omenjene k sodelovanju povabila pred dvema letoma, ko so bili stari že 26 let.
Študija je razkrila, da nedonošeni otroci svoje donošene vrstnike le redko presežejo v višini, za oster vid pa pogosteje potrebujejo očala. Dr. Robič je primerjala tudi podatke iz šolskih športno-vzgojnih kartonov. Nedonošeni otroci so se od donošenih slabše odrezali pri teku na 60 in 600 m, na testih fine motorike in koordinacije – kot so poligon nazaj, tapkanje in predklon – pa so bili nedonošenčki boljši od donošenčkov.
Rojstvo nedonošenčka pri starših in drugih družinskih članih povzroči občutek strahu in nemoči, izpostavlja dr. Lilijana Kornhauser Cerar. Njegovo telo in organi namreč še niso zreli. Prezgodaj rojeni otroci se na Oddelku za intenzivno zdravljenje v inkubatorjih borijo za življenje.
Deklica Erin, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je že nekaj tednov v domači oskrbi. Njen oče je povedal, da se lepo razvija. Njej in vsem drugim najmanjšim in najmlajšim otrokom želimo vse dobro.
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Rezultati primerjalne študije o razvoju nedonošenih in donošenih otrok
Nosečnost običajno traja 40 tednov. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prezgodnji porod tisti pred 37. tednom nosečnosti – to je torej najmanj tri ali več tednov pred pričakovanim dnevom poroda. Po besedah dr. Lilijane Kornhauser Cerar je rojstvo nedonošenčka dogodek, ki je večinoma nepričakovan.
Letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je deklica Erin. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol.
Dr. Tatjana Robič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je raziskala, kako prezgodnje rojstvo vpliva na njihov kasnejši telesni in duševni razvoj. Pregledala in primerjala je podatke o telesnih značilnostih in boleznih nedonošenih in donošenih otrok rojenih leta 1987. Raziskavo je začel že doktor Janez Babnik, ki je otroke pregledal ob njihovem rojstvu in ko so bili stari 3 ter 11 let. Dr. Robič pa je omenjene k sodelovanju povabila pred dvema letoma, ko so bili stari že 26 let.
Študija je razkrila, da nedonošeni otroci svoje donošene vrstnike le redko presežejo v višini, za oster vid pa pogosteje potrebujejo očala. Dr. Robič je primerjala tudi podatke iz šolskih športno-vzgojnih kartonov. Nedonošeni otroci so se od donošenih slabše odrezali pri teku na 60 in 600 m, na testih fine motorike in koordinacije – kot so poligon nazaj, tapkanje in predklon – pa so bili nedonošenčki boljši od donošenčkov.
Rojstvo nedonošenčka pri starših in drugih družinskih članih povzroči občutek strahu in nemoči, izpostavlja dr. Lilijana Kornhauser Cerar. Njegovo telo in organi namreč še niso zreli. Prezgodaj rojeni otroci se na Oddelku za intenzivno zdravljenje v inkubatorjih borijo za življenje.
Deklica Erin, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je že nekaj tednov v domači oskrbi. Njen oče je povedal, da se lepo razvija. Njej in vsem drugim najmanjšim in najmlajšim otrokom želimo vse dobro.
Celostna oskrba bolnika, preprečevanje in lajšanje bolečine so del paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O spremljanju bolnikov z neozdravljivimi boleznimi in o pomoči njihovim svojcem bosta v oddaji Ultrazvok govorila onkologinja Jožica Červek in diplomirani zdravstvenik Boštjan Zavratnik.
»Pred petimi leti je osupnila in navdušila novica, da so španski in angleški zdravniki bolnici s tuberkulozo presadili sapnik, ki so ga tvorile njene lastne matične celice,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Vojko Flis iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Od takrat se je število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami zelo povečalo. Z njimi zdravniki že zdravijo nekatere oblike krvnega raka. Zdaj pa veliko obetajo raziskave, ki odpirajo nove možnosti uporabe matičnih celic za zdravljenje srčnega popuščanja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Napredek se kaže tudi pri zdravljenju multiple skleroze in mišične distrofije. Prav tako pa bi z matičnimi celicami v prihodnje lahko zdravili nekatera obolenja povezana z okvarami in poškodbami krvnih žil. Prof. dr. Vojko Flis bo nova spoznanja o zdravljenju z matičnimi celicami predstavil v oddaji Ultrazvok.
V oddaji Ultrazvok se lotevamo tem, ki se odpirajo ob proučevanju tako imenovanega "placebo učinka". Sogovornika sta vrhunska nevroznanstvenika - prof. dr. Mara Bresjanac iz Ljubljane in prof. dr. Fabrizio Benedetti iz Torina. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok konc.
Oddaja o varni in učinkoviti rabi zdravil v starosti. Znan je podatek, da v Sloveniji 10 ali več različnih predpisanih zdravil jemlje kar okoli 24.000 prebivalcev starejših od 65 let. Problematiko bosta osvetlili prof. dr. Mojca Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravstvena tehnica Zdenka Derčaj iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Neveljaven email naslov