Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novosti s področja transfuzijske medicine
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz dragocene krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati.
V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto, poudarja zdravnik Primož Poženel iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Razvili so koncept kliničnega vodenja transfuzije.
V luči varčevanja s krvjo se zastavi vprašanje, kako daleč smo od možnosti izdelave in s tem širše uporabe umetne krvi. Doktor Poženel:
Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin, na katerega se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti sodelujejo v obrambi pred tujki. Krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi.
Bolnik lahko prejme polno kri ali pa le njene posamezne komponente – na primer le rdeče krvničke. Doktor Poženel:
Specialist transfuzijske medicine Primož Poženel ob tem še dodaja, da se pred transfuzijsko službo po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike ter poškodovance, po drugi pa se omenjena služba sooča z omejenimi viri krvi. Prav zato razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Novosti s področja transfuzijske medicine
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz dragocene krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati.
V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto, poudarja zdravnik Primož Poženel iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Razvili so koncept kliničnega vodenja transfuzije.
V luči varčevanja s krvjo se zastavi vprašanje, kako daleč smo od možnosti izdelave in s tem širše uporabe umetne krvi. Doktor Poženel:
Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin, na katerega se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti sodelujejo v obrambi pred tujki. Krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi.
Bolnik lahko prejme polno kri ali pa le njene posamezne komponente – na primer le rdeče krvničke. Doktor Poženel:
Specialist transfuzijske medicine Primož Poženel ob tem še dodaja, da se pred transfuzijsko službo po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike ter poškodovance, po drugi pa se omenjena služba sooča z omejenimi viri krvi. Prav zato razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov