Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novosti s področja transfuzijske medicine
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz dragocene krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati.
V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto, poudarja zdravnik Primož Poženel iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Razvili so koncept kliničnega vodenja transfuzije.
V luči varčevanja s krvjo se zastavi vprašanje, kako daleč smo od možnosti izdelave in s tem širše uporabe umetne krvi. Doktor Poženel:
Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin, na katerega se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti sodelujejo v obrambi pred tujki. Krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi.
Bolnik lahko prejme polno kri ali pa le njene posamezne komponente – na primer le rdeče krvničke. Doktor Poženel:
Specialist transfuzijske medicine Primož Poženel ob tem še dodaja, da se pred transfuzijsko službo po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike ter poškodovance, po drugi pa se omenjena služba sooča z omejenimi viri krvi. Prav zato razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Novosti s področja transfuzijske medicine
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz dragocene krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati.
V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto, poudarja zdravnik Primož Poženel iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Razvili so koncept kliničnega vodenja transfuzije.
V luči varčevanja s krvjo se zastavi vprašanje, kako daleč smo od možnosti izdelave in s tem širše uporabe umetne krvi. Doktor Poženel:
Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin, na katerega se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti sodelujejo v obrambi pred tujki. Krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi.
Bolnik lahko prejme polno kri ali pa le njene posamezne komponente – na primer le rdeče krvničke. Doktor Poženel:
Specialist transfuzijske medicine Primož Poženel ob tem še dodaja, da se pred transfuzijsko službo po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike ter poškodovance, po drugi pa se omenjena služba sooča z omejenimi viri krvi. Prav zato razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov