Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pulmolog Aleš Rozman iz Klinike Golnik pravi, da lahko zdravniki s pomočjo bronhoskopije in bronhoskopa pregledajo dihalno pot vse od nosu do pljučnih bronhov.
Bronhoskopija traja običajno od 10 do 20 minut. Pred začetkom preiskave zdravniki z lokalnim anestetikom omrtvičijo sluznico nosu, žrela in grla, kasneje pa še sluznico sapnika in bronhijev. Ker se lokalna anestezija vedno ni izkazala za dovolj ustrezno, zdaj na Golniku postopek izvajajo tudi v sedaciji ali pa celo v kratkotrajni splošni anesteziji.
Na spletni strani Klinike Golnik so zapisali, da je v pnevmologiji bronhoskopija ena najstarejših preiskovalnih metod. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. Pri nas so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.
Po natančni predpripravi na bronhoskopijo – običajno zajema podroben pregled in anamnezo ter slikanje dihalnih poti – in po skrbno opravljeni preiskavi so zapleti izjemno redki. Nekaj ur po bronhoskopiji se lahko pojavi povišana telesna temperatura, možno je vnetje, krvavitev, prehodna hripavost ali vdor zraka v prsno votlino. Na Golniku ocenjujejo, da se ti zapleti pojavijo pri največ treh odstotkih bolnikov.
Na Golniku so tako prvi na svetu v bronhoskopiji preizkusili tehniko elastografije. Z novo metodo želijo pri bolnikih z rakom zmanjšati število potrebnih bronhoskopij. Čeprav zdaj pregled izvedejo v sedaciji ali v kratkotrajni splošni anesteziji, pa je preiskava z bronhoskopom še vedno poseg v bolnikovo telo.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pulmolog Aleš Rozman iz Klinike Golnik pravi, da lahko zdravniki s pomočjo bronhoskopije in bronhoskopa pregledajo dihalno pot vse od nosu do pljučnih bronhov.
Bronhoskopija traja običajno od 10 do 20 minut. Pred začetkom preiskave zdravniki z lokalnim anestetikom omrtvičijo sluznico nosu, žrela in grla, kasneje pa še sluznico sapnika in bronhijev. Ker se lokalna anestezija vedno ni izkazala za dovolj ustrezno, zdaj na Golniku postopek izvajajo tudi v sedaciji ali pa celo v kratkotrajni splošni anesteziji.
Na spletni strani Klinike Golnik so zapisali, da je v pnevmologiji bronhoskopija ena najstarejših preiskovalnih metod. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. Pri nas so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.
Po natančni predpripravi na bronhoskopijo – običajno zajema podroben pregled in anamnezo ter slikanje dihalnih poti – in po skrbno opravljeni preiskavi so zapleti izjemno redki. Nekaj ur po bronhoskopiji se lahko pojavi povišana telesna temperatura, možno je vnetje, krvavitev, prehodna hripavost ali vdor zraka v prsno votlino. Na Golniku ocenjujejo, da se ti zapleti pojavijo pri največ treh odstotkih bolnikov.
Na Golniku so tako prvi na svetu v bronhoskopiji preizkusili tehniko elastografije. Z novo metodo želijo pri bolnikih z rakom zmanjšati število potrebnih bronhoskopij. Čeprav zdaj pregled izvedejo v sedaciji ali v kratkotrajni splošni anesteziji, pa je preiskava z bronhoskopom še vedno poseg v bolnikovo telo.
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Neveljaven email naslov