Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pulmolog Aleš Rozman iz Klinike Golnik pravi, da lahko zdravniki s pomočjo bronhoskopije in bronhoskopa pregledajo dihalno pot vse od nosu do pljučnih bronhov.
Bronhoskopija traja običajno od 10 do 20 minut. Pred začetkom preiskave zdravniki z lokalnim anestetikom omrtvičijo sluznico nosu, žrela in grla, kasneje pa še sluznico sapnika in bronhijev. Ker se lokalna anestezija vedno ni izkazala za dovolj ustrezno, zdaj na Golniku postopek izvajajo tudi v sedaciji ali pa celo v kratkotrajni splošni anesteziji.
Na spletni strani Klinike Golnik so zapisali, da je v pnevmologiji bronhoskopija ena najstarejših preiskovalnih metod. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. Pri nas so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.
Po natančni predpripravi na bronhoskopijo – običajno zajema podroben pregled in anamnezo ter slikanje dihalnih poti – in po skrbno opravljeni preiskavi so zapleti izjemno redki. Nekaj ur po bronhoskopiji se lahko pojavi povišana telesna temperatura, možno je vnetje, krvavitev, prehodna hripavost ali vdor zraka v prsno votlino. Na Golniku ocenjujejo, da se ti zapleti pojavijo pri največ treh odstotkih bolnikov.
Na Golniku so tako prvi na svetu v bronhoskopiji preizkusili tehniko elastografije. Z novo metodo želijo pri bolnikih z rakom zmanjšati število potrebnih bronhoskopij. Čeprav zdaj pregled izvedejo v sedaciji ali v kratkotrajni splošni anesteziji, pa je preiskava z bronhoskopom še vedno poseg v bolnikovo telo.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pulmolog Aleš Rozman iz Klinike Golnik pravi, da lahko zdravniki s pomočjo bronhoskopije in bronhoskopa pregledajo dihalno pot vse od nosu do pljučnih bronhov.
Bronhoskopija traja običajno od 10 do 20 minut. Pred začetkom preiskave zdravniki z lokalnim anestetikom omrtvičijo sluznico nosu, žrela in grla, kasneje pa še sluznico sapnika in bronhijev. Ker se lokalna anestezija vedno ni izkazala za dovolj ustrezno, zdaj na Golniku postopek izvajajo tudi v sedaciji ali pa celo v kratkotrajni splošni anesteziji.
Na spletni strani Klinike Golnik so zapisali, da je v pnevmologiji bronhoskopija ena najstarejših preiskovalnih metod. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. Pri nas so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.
Po natančni predpripravi na bronhoskopijo – običajno zajema podroben pregled in anamnezo ter slikanje dihalnih poti – in po skrbno opravljeni preiskavi so zapleti izjemno redki. Nekaj ur po bronhoskopiji se lahko pojavi povišana telesna temperatura, možno je vnetje, krvavitev, prehodna hripavost ali vdor zraka v prsno votlino. Na Golniku ocenjujejo, da se ti zapleti pojavijo pri največ treh odstotkih bolnikov.
Na Golniku so tako prvi na svetu v bronhoskopiji preizkusili tehniko elastografije. Z novo metodo želijo pri bolnikih z rakom zmanjšati število potrebnih bronhoskopij. Čeprav zdaj pregled izvedejo v sedaciji ali v kratkotrajni splošni anesteziji, pa je preiskava z bronhoskopom še vedno poseg v bolnikovo telo.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov