Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alarmanten porast števila okuženih s HIV-om in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi.
Spolno vedenje ljudi se spreminja. Mobilne in spletne aplikacije za zmenke ter fenomen »chemsexa« so vzpodbudili eksperimentiranje; spolne avanture so oddaljene le za klik in vedno več mladih za doseganje užitka posega po prepovedanih psihoaktivnih substancah. Večjo odprtost in sproščenost v seksualnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Raziskave kažejo, da je v zadnjem času prišlo do silovitega razmaha tveganega spolnega vedenja. Posledično se je tudi pri nas povečalo število okuženih in obolelih z eno ali celo več spolno prenosljivimi boleznimi.
“Spolno prenosljive okužbe so v tem tisočletju spremenile svoj obraz,” pravi prof. dr. Mojca Matičič, vodja Ambulante za spolno prenosljive okužbe pri Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Sifilis tako ni več le bolezen preteklosti, gonoreja je razvila odpornost proti antibiotikom, v Sloveniji pa smo letos že v prvi polovici leta odkrili toliko novih okužb z virusom HIV kot lani v celem letu. Vzrok je tudi v popuščanju strahu, saj je razvoj učinkovitih zdravil omogočil, da je HIV/aids danes obvladljiva kronična bolezen.
Gonoreja, klamidija, hepatitis B in C, sifilis, hiv/aids … med spolnim odnosom se lahko okužimo s kar desetimi različnimi spolno prenosljivimi okužbami.
Po besedah dr. Mojce Matičič medicina že vrača udarec spolno prenosljivim okužbam. Med iskanjem rešitev za nastalo situacijo se strokovnjaki ozirajo tudi k novim pristopom v preventivi. Zaživela je interaktivna mobilna in spletna aplikacija za prepoznavanje in obveščanje o spolno prenosljivih okužbah ASPO: https://aspo.mf.uni-lj.si/#/ .
Nova spletna stran, luč sveta je zagledala v začetku junija, je dobro obiskana.
Poleti – še zlasti na dopustu in počitnicah – se naše spolno vedenje razživi. Med rjuhe skočimo večkrat kot doma, ob tem pa pogosteje pozabimo na ustrezno zaščito.
Potem ko se je v zadnjem času tudi pri nas povečalo število okuženih in obolelih z eno ali celo več spolno prenosljivimi boleznimi. Lani je bil tako pri nas potrjen prvi primer limfogranuloma venerum – spolno prenosljive okužbe, ki je znana kot četrta spolna bolezen. Letos pa zdravniki ob povečanju okužb s HIV-om beležijo še veliko primerov akutnega hepatitisa C, prenesenega s spolnimi odnosi.
Ali bodo našim spalnicam zavladale spolno prenosljive okužbe? Kaj je povzročilo alarmanten porast novih okužb s HIV-om v Sloveniji? Kako so spolnost spremenile mobilne in spletne aplikacije za zmenke ter fenomen »chemsexa«? Veliko vprašanj, ki strokovnjakom ne dajo miru in se jim bomo posvetili v prihodnji oddaji Intelekta. Pridružite se nam v torek, 16. avgusta, po deseti uri na Prvem.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Alarmanten porast števila okuženih s HIV-om in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi.
Spolno vedenje ljudi se spreminja. Mobilne in spletne aplikacije za zmenke ter fenomen »chemsexa« so vzpodbudili eksperimentiranje; spolne avanture so oddaljene le za klik in vedno več mladih za doseganje užitka posega po prepovedanih psihoaktivnih substancah. Večjo odprtost in sproščenost v seksualnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Raziskave kažejo, da je v zadnjem času prišlo do silovitega razmaha tveganega spolnega vedenja. Posledično se je tudi pri nas povečalo število okuženih in obolelih z eno ali celo več spolno prenosljivimi boleznimi.
“Spolno prenosljive okužbe so v tem tisočletju spremenile svoj obraz,” pravi prof. dr. Mojca Matičič, vodja Ambulante za spolno prenosljive okužbe pri Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Sifilis tako ni več le bolezen preteklosti, gonoreja je razvila odpornost proti antibiotikom, v Sloveniji pa smo letos že v prvi polovici leta odkrili toliko novih okužb z virusom HIV kot lani v celem letu. Vzrok je tudi v popuščanju strahu, saj je razvoj učinkovitih zdravil omogočil, da je HIV/aids danes obvladljiva kronična bolezen.
Gonoreja, klamidija, hepatitis B in C, sifilis, hiv/aids … med spolnim odnosom se lahko okužimo s kar desetimi različnimi spolno prenosljivimi okužbami.
Po besedah dr. Mojce Matičič medicina že vrača udarec spolno prenosljivim okužbam. Med iskanjem rešitev za nastalo situacijo se strokovnjaki ozirajo tudi k novim pristopom v preventivi. Zaživela je interaktivna mobilna in spletna aplikacija za prepoznavanje in obveščanje o spolno prenosljivih okužbah ASPO: https://aspo.mf.uni-lj.si/#/ .
Nova spletna stran, luč sveta je zagledala v začetku junija, je dobro obiskana.
Poleti – še zlasti na dopustu in počitnicah – se naše spolno vedenje razživi. Med rjuhe skočimo večkrat kot doma, ob tem pa pogosteje pozabimo na ustrezno zaščito.
Potem ko se je v zadnjem času tudi pri nas povečalo število okuženih in obolelih z eno ali celo več spolno prenosljivimi boleznimi. Lani je bil tako pri nas potrjen prvi primer limfogranuloma venerum – spolno prenosljive okužbe, ki je znana kot četrta spolna bolezen. Letos pa zdravniki ob povečanju okužb s HIV-om beležijo še veliko primerov akutnega hepatitisa C, prenesenega s spolnimi odnosi.
Ali bodo našim spalnicam zavladale spolno prenosljive okužbe? Kaj je povzročilo alarmanten porast novih okužb s HIV-om v Sloveniji? Kako so spolnost spremenile mobilne in spletne aplikacije za zmenke ter fenomen »chemsexa«? Veliko vprašanj, ki strokovnjakom ne dajo miru in se jim bomo posvetili v prihodnji oddaji Intelekta. Pridružite se nam v torek, 16. avgusta, po deseti uri na Prvem.
Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc
Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc
Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc
Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc
Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc
Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc
Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco.
Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve.
Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij Vladimir Pfeifer. O tem pomembnem dosežku se je z dr. Pfeiferjem v operacijskem bloku Očesne klinike UKC Ljubljana za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc.
Prva dva letošnja primera ošpic v Sloveniji odpirata številna vprašanja. Kako se ošpice prenašajo? Zakaj so tako nevarne? Kakšni so prvi znaki in simptomi ter kako naj ravnamo, če le te opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Izpostavili bomo tudi cepljenje proti ošpicam. Zakaj sta potrebna dva odmerka in zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki so cepljeni? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Zdravnica Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald
V oddaji Ultrazvok bo gospod Albino Prodáni povedal, kako mu je nov srčni spodbujevalnik rešil in izboljšal življenje. Zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra so namreč v preteklih tednih prvim sedmim srčnim bolnikom vstavili sodobne spodbujevalnike, ki so bistveno manjši in lažji od predhodnih. O prednostih le teh in poteku operacije bo podrobneje govoril prof. dr. Igor Zupan s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Zdravstveni tim: kardiolog dr. Igor Zupan je tretji z leve; ob njem, četrti z leve je srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik. (UKC Ljubljana)
Zakaj so nekateri ljudje jutranji slavčki, drugi pa nočne sove? Kaj uravnava ritem spanja? Kako na naše zdravje vplivata nočno in izmensko delo? Znanstveniki so dolgo ugibali, kako smo se ljudje prilagodili na menjavo dneva in noči. Letošnji Nobelovi nagrajenci Hall, Rosbash in Young so v osemdesetih letih odkrili gene za našo notranjo biološko uro. Kako le ta tiktaka, pa boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok. Z nami bo dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Alan Levine/ Flickr, cc
Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. Z dr. Veroniko Rutar Gorišek z Nevrološke klinike v Ljubljani se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc
Čeprav zdravje postavljamo na prvo mesto, pa opozoril, navodil in nasvetov zdravstvenih delavcev običajno ne slišimo prav radi. Kljub temu bomo v oddaji Ultrazvok povedali kar naravnost sledeče dejstvo: med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe. Rezultat slabe ustne higiene sta zobna gniloba in parodontalna bolezen. Obe lahko vodita v izpadanje zob. Kako bi torej morali skrbeti za svoje zobe? Kakšna zobna ščetka je najboljša in kdaj pride v poštev zobna nitka? Zakaj je zobna pasta le kozmetični dodatek? Kako pa vzdržujemo čistočo zobne proteze? Na ta in še druga vprašanja odgovarjata zobozdravnik Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani in ustna higieničarka Ana Zupančič. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Laura Taylor/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov