Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za ledvice je strup nezdravo življenje.
Naše ledvice sodijo med sila marljive organe. Vsak dan tudi do 50-krat prečistijo kri, s čimer iz telesa odplavijo strupe in odvečno tekočino. Pomembno vlogo imajo tudi pri nadzoru krvnega tlaka, sodelujejo pri nastanku rdečih krvničk in skrbijo za krepke kosti. Ker so ledvice tako pomembne, njihova okvara poslabša človekovo zdravje. Mag. Vladimir Premru s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana opozarja, da z obolelimi ledvicami živi kar 10 odstotkov odrasle populacije. Ob tem ne smemo prezreti, da je kronična ledvična bolezen večinoma posledica nezdravega načina življenja.
Vendar pa kronična ledvična bolezen lahko dolgo časa poteka brez izrazitih simptomov. V tem času se delovanje ledvic lahko povsem neopazno zmanjša celo za 90 odstotkov.
Skozi ledvice se vsak dan precedi kar približno 160 litrov tekočine. Od tega se je 99 odstotkov prečiščene vrne v krvni obtok, 1 odstotek pa se je izloči z urinom. Okvaro ledvic in kronično ledvično bolezen lahko napovedujejo spremembe urina (temnejša barva, kalnost, penjenje, kri v urinu). Po besedah mag. Premruja pa nekatere druge težave prav tako terjajo takojšnji pregled pri zdravniku:
Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni so obolenja, ki jih povezujemo s sodobnim načinom življenja. Med njimi so povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen.
Strokovnjaki ocenjujejo, da na svetu živi kar 500 milijonov ledvičnih bolnikov. Bolezen je pogostejša po 50. letu starosti; otroci zbolijo le redko. Največkrat se jo odkrije po naključju, ali pa ko je že v napredovali fazi in bolniku že grozi odpoved organa.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Za ledvice je strup nezdravo življenje.
Naše ledvice sodijo med sila marljive organe. Vsak dan tudi do 50-krat prečistijo kri, s čimer iz telesa odplavijo strupe in odvečno tekočino. Pomembno vlogo imajo tudi pri nadzoru krvnega tlaka, sodelujejo pri nastanku rdečih krvničk in skrbijo za krepke kosti. Ker so ledvice tako pomembne, njihova okvara poslabša človekovo zdravje. Mag. Vladimir Premru s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana opozarja, da z obolelimi ledvicami živi kar 10 odstotkov odrasle populacije. Ob tem ne smemo prezreti, da je kronična ledvična bolezen večinoma posledica nezdravega načina življenja.
Vendar pa kronična ledvična bolezen lahko dolgo časa poteka brez izrazitih simptomov. V tem času se delovanje ledvic lahko povsem neopazno zmanjša celo za 90 odstotkov.
Skozi ledvice se vsak dan precedi kar približno 160 litrov tekočine. Od tega se je 99 odstotkov prečiščene vrne v krvni obtok, 1 odstotek pa se je izloči z urinom. Okvaro ledvic in kronično ledvično bolezen lahko napovedujejo spremembe urina (temnejša barva, kalnost, penjenje, kri v urinu). Po besedah mag. Premruja pa nekatere druge težave prav tako terjajo takojšnji pregled pri zdravniku:
Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni so obolenja, ki jih povezujemo s sodobnim načinom življenja. Med njimi so povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen.
Strokovnjaki ocenjujejo, da na svetu živi kar 500 milijonov ledvičnih bolnikov. Bolezen je pogostejša po 50. letu starosti; otroci zbolijo le redko. Največkrat se jo odkrije po naključju, ali pa ko je že v napredovali fazi in bolniku že grozi odpoved organa.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov