Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za ledvice je strup nezdravo življenje.
Naše ledvice sodijo med sila marljive organe. Vsak dan tudi do 50-krat prečistijo kri, s čimer iz telesa odplavijo strupe in odvečno tekočino. Pomembno vlogo imajo tudi pri nadzoru krvnega tlaka, sodelujejo pri nastanku rdečih krvničk in skrbijo za krepke kosti. Ker so ledvice tako pomembne, njihova okvara poslabša človekovo zdravje. Mag. Vladimir Premru s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana opozarja, da z obolelimi ledvicami živi kar 10 odstotkov odrasle populacije. Ob tem ne smemo prezreti, da je kronična ledvična bolezen večinoma posledica nezdravega načina življenja.
Vendar pa kronična ledvična bolezen lahko dolgo časa poteka brez izrazitih simptomov. V tem času se delovanje ledvic lahko povsem neopazno zmanjša celo za 90 odstotkov.
Skozi ledvice se vsak dan precedi kar približno 160 litrov tekočine. Od tega se je 99 odstotkov prečiščene vrne v krvni obtok, 1 odstotek pa se je izloči z urinom. Okvaro ledvic in kronično ledvično bolezen lahko napovedujejo spremembe urina (temnejša barva, kalnost, penjenje, kri v urinu). Po besedah mag. Premruja pa nekatere druge težave prav tako terjajo takojšnji pregled pri zdravniku:
Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni so obolenja, ki jih povezujemo s sodobnim načinom življenja. Med njimi so povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen.
Strokovnjaki ocenjujejo, da na svetu živi kar 500 milijonov ledvičnih bolnikov. Bolezen je pogostejša po 50. letu starosti; otroci zbolijo le redko. Največkrat se jo odkrije po naključju, ali pa ko je že v napredovali fazi in bolniku že grozi odpoved organa.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Za ledvice je strup nezdravo življenje.
Naše ledvice sodijo med sila marljive organe. Vsak dan tudi do 50-krat prečistijo kri, s čimer iz telesa odplavijo strupe in odvečno tekočino. Pomembno vlogo imajo tudi pri nadzoru krvnega tlaka, sodelujejo pri nastanku rdečih krvničk in skrbijo za krepke kosti. Ker so ledvice tako pomembne, njihova okvara poslabša človekovo zdravje. Mag. Vladimir Premru s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana opozarja, da z obolelimi ledvicami živi kar 10 odstotkov odrasle populacije. Ob tem ne smemo prezreti, da je kronična ledvična bolezen večinoma posledica nezdravega načina življenja.
Vendar pa kronična ledvična bolezen lahko dolgo časa poteka brez izrazitih simptomov. V tem času se delovanje ledvic lahko povsem neopazno zmanjša celo za 90 odstotkov.
Skozi ledvice se vsak dan precedi kar približno 160 litrov tekočine. Od tega se je 99 odstotkov prečiščene vrne v krvni obtok, 1 odstotek pa se je izloči z urinom. Okvaro ledvic in kronično ledvično bolezen lahko napovedujejo spremembe urina (temnejša barva, kalnost, penjenje, kri v urinu). Po besedah mag. Premruja pa nekatere druge težave prav tako terjajo takojšnji pregled pri zdravniku:
Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni so obolenja, ki jih povezujemo s sodobnim načinom življenja. Med njimi so povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen.
Strokovnjaki ocenjujejo, da na svetu živi kar 500 milijonov ledvičnih bolnikov. Bolezen je pogostejša po 50. letu starosti; otroci zbolijo le redko. Največkrat se jo odkrije po naključju, ali pa ko je že v napredovali fazi in bolniku že grozi odpoved organa.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov