Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V katerih celicah se skriva ključ, s katerim bi lahko preprečili najhujše alergijske reakcije?
Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za najhujše alergijske reakcije. V iskanju odgovora na vprašanje – katere celice v našem telesu so odgovorne za alergijske reakcije, zaradi katerih lahko tudi umremo – so se v središču zanimanja raziskovalcev znašli bazofilci, ki jih uvrščamo med levkocite – med bele krvničke.
Alergijska reakcija, ki lahko v minutah ogrozi človekovo življenje, je anafilaksija. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med letoma 1997 in 2012 v Sloveniji zaradi nje umrlo 10 ljudi; 7 po pikih žuželk in 3 po zdravilih.
Dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu pravi, da imajo pri anafilaksiji ključno vlogo prav bazofilci:” Z raziskavami, ki jih opravljamo skupaj z ekipo dr. Korošca s Klinike Golnik smo odkrili, da bazofilci s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na razsežnost alergijske reakcije; vključno z anafilaksijo, ki je človeku smrtno nevarna. Glede bazofilcev moramo spremeniti način razmišljanja. Čeprav jih je malo, kaže, da veliko usodneje prispevajo k akutnim alergijskim reakcijam, kot smo domnevali. Ne razumemo pa še vzroka in ne vemo, kaj točno se dogaja. Obstaja pa močna povezava med resnostjo simptomov alergije in odzivnostjo bazofilcev.”
Dr. Peter Korošec izpostavlja praktično vrednost in uporabnost izsledkov njihovih raziskav. Ne le nov diagnostični postopek za prepoznavanje anafilaksije; po besedah sogovornika s Klinike Golnik se že kažejo tudi nove poti zdravljenja alergij. Ključno je spoznanje, da ob alergijski reakciji bazofilci preidejo iz krvi v tkiva – bodisi v pljuča, kožo ali kam drugam, kjer sproščajo snovi, ki podžigajo in poganjajo vnetno alergijsko reakcijo.
Na področju zdravljenja alergij, razen dragih terapij z monoklonskimi protitelesi, že dolgo ni nič novega, opozarja dr. Gibbs, ki se je udeležil letošnjega Golniškega simpozija. “Zdravila za alergijo še vedno nismo odkrili; tu še vedno tipamo v temi. Odziva imunskega sistema ob alergijski reakciji še vedno ne razumemo v celoti. Zadnjih trideset, štirideset let nismo odkrili novih zdravil. Trdno sem odločen, da bom to spremenil, če bo le v moji moči.”
Pri alergijskih reakcijah me vedno znova preseneča, da je smrtno nevarna že minimalna količina arašida ali katerekoli druge snovi, na katero je posameznik alergičen. Le nekaj tisočink mililitra osjega strupa lahko človeka ubije že v dvajsetih minutah, v pol ure. Gre torej za zelo občutljiv del imunskega sistema – le redko katera druga skupina celic bi ga lahko pokončala v tako kratkem času. Bernhard F. Gibbs
Zdi se, da bodo po zaslugi raziskovalnega dela dr. Gibbsa, dr. Korošca in njunih sodelavcev prav študije bazofilcev prispevale pomembna spoznanja, ki bodo omogočila razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Majhni in maloštevilčni – bazofilci – a tako zelo pomembno vpleteni v najtežje alergijske reakcije – v anafilaksijo, ki lahko resno ogrozi človekovo življenje.
Prevode je bral Matej Rus, za zvok je poskrbel Marko Krebs, oddajo je pripravil Iztok Konc.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V katerih celicah se skriva ključ, s katerim bi lahko preprečili najhujše alergijske reakcije?
Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za najhujše alergijske reakcije. V iskanju odgovora na vprašanje – katere celice v našem telesu so odgovorne za alergijske reakcije, zaradi katerih lahko tudi umremo – so se v središču zanimanja raziskovalcev znašli bazofilci, ki jih uvrščamo med levkocite – med bele krvničke.
Alergijska reakcija, ki lahko v minutah ogrozi človekovo življenje, je anafilaksija. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med letoma 1997 in 2012 v Sloveniji zaradi nje umrlo 10 ljudi; 7 po pikih žuželk in 3 po zdravilih.
Dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu pravi, da imajo pri anafilaksiji ključno vlogo prav bazofilci:” Z raziskavami, ki jih opravljamo skupaj z ekipo dr. Korošca s Klinike Golnik smo odkrili, da bazofilci s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na razsežnost alergijske reakcije; vključno z anafilaksijo, ki je človeku smrtno nevarna. Glede bazofilcev moramo spremeniti način razmišljanja. Čeprav jih je malo, kaže, da veliko usodneje prispevajo k akutnim alergijskim reakcijam, kot smo domnevali. Ne razumemo pa še vzroka in ne vemo, kaj točno se dogaja. Obstaja pa močna povezava med resnostjo simptomov alergije in odzivnostjo bazofilcev.”
Dr. Peter Korošec izpostavlja praktično vrednost in uporabnost izsledkov njihovih raziskav. Ne le nov diagnostični postopek za prepoznavanje anafilaksije; po besedah sogovornika s Klinike Golnik se že kažejo tudi nove poti zdravljenja alergij. Ključno je spoznanje, da ob alergijski reakciji bazofilci preidejo iz krvi v tkiva – bodisi v pljuča, kožo ali kam drugam, kjer sproščajo snovi, ki podžigajo in poganjajo vnetno alergijsko reakcijo.
Na področju zdravljenja alergij, razen dragih terapij z monoklonskimi protitelesi, že dolgo ni nič novega, opozarja dr. Gibbs, ki se je udeležil letošnjega Golniškega simpozija. “Zdravila za alergijo še vedno nismo odkrili; tu še vedno tipamo v temi. Odziva imunskega sistema ob alergijski reakciji še vedno ne razumemo v celoti. Zadnjih trideset, štirideset let nismo odkrili novih zdravil. Trdno sem odločen, da bom to spremenil, če bo le v moji moči.”
Pri alergijskih reakcijah me vedno znova preseneča, da je smrtno nevarna že minimalna količina arašida ali katerekoli druge snovi, na katero je posameznik alergičen. Le nekaj tisočink mililitra osjega strupa lahko človeka ubije že v dvajsetih minutah, v pol ure. Gre torej za zelo občutljiv del imunskega sistema – le redko katera druga skupina celic bi ga lahko pokončala v tako kratkem času. Bernhard F. Gibbs
Zdi se, da bodo po zaslugi raziskovalnega dela dr. Gibbsa, dr. Korošca in njunih sodelavcev prav študije bazofilcev prispevale pomembna spoznanja, ki bodo omogočila razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Majhni in maloštevilčni – bazofilci – a tako zelo pomembno vpleteni v najtežje alergijske reakcije – v anafilaksijo, ki lahko resno ogrozi človekovo življenje.
Prevode je bral Matej Rus, za zvok je poskrbel Marko Krebs, oddajo je pripravil Iztok Konc.
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Neveljaven email naslov