Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V katerih celicah se skriva ključ, s katerim bi lahko preprečili najhujše alergijske reakcije?
Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za najhujše alergijske reakcije. V iskanju odgovora na vprašanje – katere celice v našem telesu so odgovorne za alergijske reakcije, zaradi katerih lahko tudi umremo – so se v središču zanimanja raziskovalcev znašli bazofilci, ki jih uvrščamo med levkocite – med bele krvničke.
Alergijska reakcija, ki lahko v minutah ogrozi človekovo življenje, je anafilaksija. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med letoma 1997 in 2012 v Sloveniji zaradi nje umrlo 10 ljudi; 7 po pikih žuželk in 3 po zdravilih.
Dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu pravi, da imajo pri anafilaksiji ključno vlogo prav bazofilci:” Z raziskavami, ki jih opravljamo skupaj z ekipo dr. Korošca s Klinike Golnik smo odkrili, da bazofilci s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na razsežnost alergijske reakcije; vključno z anafilaksijo, ki je človeku smrtno nevarna. Glede bazofilcev moramo spremeniti način razmišljanja. Čeprav jih je malo, kaže, da veliko usodneje prispevajo k akutnim alergijskim reakcijam, kot smo domnevali. Ne razumemo pa še vzroka in ne vemo, kaj točno se dogaja. Obstaja pa močna povezava med resnostjo simptomov alergije in odzivnostjo bazofilcev.”
Dr. Peter Korošec izpostavlja praktično vrednost in uporabnost izsledkov njihovih raziskav. Ne le nov diagnostični postopek za prepoznavanje anafilaksije; po besedah sogovornika s Klinike Golnik se že kažejo tudi nove poti zdravljenja alergij. Ključno je spoznanje, da ob alergijski reakciji bazofilci preidejo iz krvi v tkiva – bodisi v pljuča, kožo ali kam drugam, kjer sproščajo snovi, ki podžigajo in poganjajo vnetno alergijsko reakcijo.
Na področju zdravljenja alergij, razen dragih terapij z monoklonskimi protitelesi, že dolgo ni nič novega, opozarja dr. Gibbs, ki se je udeležil letošnjega Golniškega simpozija. “Zdravila za alergijo še vedno nismo odkrili; tu še vedno tipamo v temi. Odziva imunskega sistema ob alergijski reakciji še vedno ne razumemo v celoti. Zadnjih trideset, štirideset let nismo odkrili novih zdravil. Trdno sem odločen, da bom to spremenil, če bo le v moji moči.”
Pri alergijskih reakcijah me vedno znova preseneča, da je smrtno nevarna že minimalna količina arašida ali katerekoli druge snovi, na katero je posameznik alergičen. Le nekaj tisočink mililitra osjega strupa lahko človeka ubije že v dvajsetih minutah, v pol ure. Gre torej za zelo občutljiv del imunskega sistema – le redko katera druga skupina celic bi ga lahko pokončala v tako kratkem času. Bernhard F. Gibbs
Zdi se, da bodo po zaslugi raziskovalnega dela dr. Gibbsa, dr. Korošca in njunih sodelavcev prav študije bazofilcev prispevale pomembna spoznanja, ki bodo omogočila razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Majhni in maloštevilčni – bazofilci – a tako zelo pomembno vpleteni v najtežje alergijske reakcije – v anafilaksijo, ki lahko resno ogrozi človekovo življenje.
Prevode je bral Matej Rus, za zvok je poskrbel Marko Krebs, oddajo je pripravil Iztok Konc.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V katerih celicah se skriva ključ, s katerim bi lahko preprečili najhujše alergijske reakcije?
Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za najhujše alergijske reakcije. V iskanju odgovora na vprašanje – katere celice v našem telesu so odgovorne za alergijske reakcije, zaradi katerih lahko tudi umremo – so se v središču zanimanja raziskovalcev znašli bazofilci, ki jih uvrščamo med levkocite – med bele krvničke.
Alergijska reakcija, ki lahko v minutah ogrozi človekovo življenje, je anafilaksija. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med letoma 1997 in 2012 v Sloveniji zaradi nje umrlo 10 ljudi; 7 po pikih žuželk in 3 po zdravilih.
Dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu pravi, da imajo pri anafilaksiji ključno vlogo prav bazofilci:” Z raziskavami, ki jih opravljamo skupaj z ekipo dr. Korošca s Klinike Golnik smo odkrili, da bazofilci s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na razsežnost alergijske reakcije; vključno z anafilaksijo, ki je človeku smrtno nevarna. Glede bazofilcev moramo spremeniti način razmišljanja. Čeprav jih je malo, kaže, da veliko usodneje prispevajo k akutnim alergijskim reakcijam, kot smo domnevali. Ne razumemo pa še vzroka in ne vemo, kaj točno se dogaja. Obstaja pa močna povezava med resnostjo simptomov alergije in odzivnostjo bazofilcev.”
Dr. Peter Korošec izpostavlja praktično vrednost in uporabnost izsledkov njihovih raziskav. Ne le nov diagnostični postopek za prepoznavanje anafilaksije; po besedah sogovornika s Klinike Golnik se že kažejo tudi nove poti zdravljenja alergij. Ključno je spoznanje, da ob alergijski reakciji bazofilci preidejo iz krvi v tkiva – bodisi v pljuča, kožo ali kam drugam, kjer sproščajo snovi, ki podžigajo in poganjajo vnetno alergijsko reakcijo.
Na področju zdravljenja alergij, razen dragih terapij z monoklonskimi protitelesi, že dolgo ni nič novega, opozarja dr. Gibbs, ki se je udeležil letošnjega Golniškega simpozija. “Zdravila za alergijo še vedno nismo odkrili; tu še vedno tipamo v temi. Odziva imunskega sistema ob alergijski reakciji še vedno ne razumemo v celoti. Zadnjih trideset, štirideset let nismo odkrili novih zdravil. Trdno sem odločen, da bom to spremenil, če bo le v moji moči.”
Pri alergijskih reakcijah me vedno znova preseneča, da je smrtno nevarna že minimalna količina arašida ali katerekoli druge snovi, na katero je posameznik alergičen. Le nekaj tisočink mililitra osjega strupa lahko človeka ubije že v dvajsetih minutah, v pol ure. Gre torej za zelo občutljiv del imunskega sistema – le redko katera druga skupina celic bi ga lahko pokončala v tako kratkem času. Bernhard F. Gibbs
Zdi se, da bodo po zaslugi raziskovalnega dela dr. Gibbsa, dr. Korošca in njunih sodelavcev prav študije bazofilcev prispevale pomembna spoznanja, ki bodo omogočila razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Majhni in maloštevilčni – bazofilci – a tako zelo pomembno vpleteni v najtežje alergijske reakcije – v anafilaksijo, ki lahko resno ogrozi človekovo življenje.
Prevode je bral Matej Rus, za zvok je poskrbel Marko Krebs, oddajo je pripravil Iztok Konc.
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Neveljaven email naslov